Predlog visokih glob za nedostojno vedenje do najvišjih predstavnikov države je sprožil tudi vprašanje, kaj sploh je nedostojno vedenje. S tem so se sodišča ukvarjala v primerih kletvice "prekleta prasica", medsosedskega spora glede rož in table o cezuri grafita s podobo Janeza Janše.
Koalicijski predlog posebnega sankcioniranja nedostojnega vedenja do najvišjih predstavnikov oblasti je deležen ostri kritik opozicije, laične javnosti ter strokovnjakov. Ti so med drugim opozorili tudi, da je zelo težko določiti, kaj je nedostojno vedenje. Na to kaže tudi sodna praksa.
Povzročanje vznemirjenja, razburjenja ali ogrožanja
Nedostojno vedenje je kot prekršek opredeljeno že v veljavnem zakonu o varstvu javnega reda in miru. “Nedostojno vedenje je vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju,” je zapisano.
Po pojasnilih strokovnjakov je ključen predpogoj za ta prekršek občutek oškodovanca, da je bil vznemirjen, razburjen ali ogrožen.
“Prekleta prasica”
Temu pritrjuje sodba višjega sodišča v Celju s septembra lani. Dobri dve leti prej, 5. junija 2018, je učiteljica A. Ž. peljala skupino otrok na bazen, kjer je ena od deklic iz skupine srečala svojega očeta. Ta je imel prepoved približevanja svoji hčeri, a se je vseeno pogovarjal z njo. “Ž. je hotela prekiniti pogovor in je učenko pozvala, da se ne ustavlja in naj gre s sošolci naprej, storilec pa naj bi takrat zavpil na A. Ž., da je „prekleta prasica“,” povzema sodišče.
Na koncu je sodišče odločilo, da oče ni storil prekrška nedostojnega vedenja. Učiteljica je sicer potrdila, da je oče učenke izrekel kletvico in da se je ob tem počutila neprijetno, ne pa tudi prestrašeno ali zgroženo. Pojasnila je tudi, da dogodka ni prijavila ona, ampak šola.
“Za obstoj prekrška je potrebno ugotoviti ne samo, da se kršitelj nedostojno vede na javnem kraju oziroma se na javnem kraju prepira, vpije ali nedostojno vede na način, temveč mora pri drugem nastati posledica takšnega kršiteljevega ravnanja. Treba je ugotoviti tudi, da je kršitelj pri drugem vzbudil vznemirjanje ali razburjanje ali se počutil ogroženega ali da je tako ravnanje škodovalo njegovemu ugledu,” je zapisalo sodišče.
Medsosedski spor glede gnilih rož
Sodba vrhovnega sodišča iz leta 2015 pa kaže, za obstoj prekrška nedostojnega vedenja ni dovolj, da se je nekdo zaradi besed nekoga drugega počutil vznemirjen, razburjen ali ogrožen.
Dogodek, s katerim se v tej sodbi ukvarja sodišče, se je zgodil, ko je J. C. okopavala svoje rože, ki so rasle v bližini sosednje parcele. Ugotovila, da so pri koreninah večinoma gnile ter imajo suhe liste, ostale rože, ki so rasle nekoliko stran od sosedovega zemljišča, pa so bile zdrave. Po prvotnih ugotovitvah policistov je nato sosedi rekla: “Bebci, putane, kurbe, vse ste mi zastrupili“. Če bi res to rekla, bi šlo za nedostojno vedenje, je zapisalo vrhovno sodišče.
V sodnih postopkih pa se je izkazalo, da je J. C. sicer sosedi res očitala, da ji je zastrupila rože, vendar je uporabila blažje besede. V resnici naj bi ji pokazala gnile korenine, jo vprašala, če ji ni dovolj, da je poleti pocufala in potrgala liste, da jih je zdaj morala še zastrupiti, in jo prosila, naj vendar enkrat njo in njen vrt pusti na miru. Nato naj bi sosedin mož A. P. vzrojil in zagrozil J.C., da bo že videla, če jo dobi na samem. S to grožnjo se sodišče ni ukvarjalo.
Vrhovno sodišče je presodilo, da besede, ki jih je izrekla J. C., ni mogoče šteti za nedostojno vedenje. “Izmenjava besed med sosedi, čeprav nekoliko ostrejših oziroma, kot navaja vrhovna državna tožilka, ne ravno prijaznih in strpnih, do kakršne je prišlo v obravnavanem primeru, ter očitni spor med njimi zaradi rož, ni dosegla take intenzivnosti, da bi jo bilo mogoče opredeliti kot nedostojno vedenje,” so pojasnili. Sodišče se torej sploh ni ukvarjalo s tem, kako se je zaradi besed J. C. počutila soseda.
Tabla v spomin na cenzuriran grafit z Janšo
Poleg tega je možno tudi, da policist oziroma sodišče ne verjameta osebi, ki trdi, da so ji besede ali dejanja povzročile občutek vznemirjenja, razburjenja ali ogroženosti. Tako se je namreč zgodilo v sodbi, ki jo je februarja letos sprejelo mariborsko višje sodišče.
Po poročanju Dnevnika je aprila lani Sašo Rek na enega od zidov v mariborskem mladinskem kulturnem centru Pekarna naslikal grafit predsednika vlade Janeza Janše z iztegnjeno desnico, ob njem pa napisal “Smrt narodu, svoboda fašizmu”. Dva dni pozneje so na pobudo mariborskega župana Saše Arsenoviča dele grafita prekrili. Maja je Sašo Rek skupaj z G. L. pod cenzuriran grafit postavil tablo v spomnim na ta grafit. Na tabli je tudi napis, “Na tej fasadi je „demokracija“ prebarvala svobodo izražanja“ ter in „On this facade “democracy“ FUCKED UP freedom of expression”.
Valentino L. je policistom in sodišču zatrdil, da mu je vsebina „spominske table“ povzročila občutek vznemirjenosti in razburjenosti. Tablo naj bi razumel kot poziv k genocidu oziroma ustvarjanje dominance nad drugo skupino, na primer levice nad desnico. “Zdelo se mu je, da določena skupina politikov želi nezakonito zamenjati Janševo vlado na podlagi neresnične propagande, česar ne odobrava, vznemirjajo pa ga tudi protesti zoper vlado, ki jih tudi ne odobrava,” je njegovo pričanje povzelo sodišče.
Policisti so pričanju verjeli, zato so izdali globo za prekršek zaradi nedostojnega vedenja. Mariborsko okrajno sodišče in višje sodišče s tem nista strinjala. “Izpoved prijavitelja, s katero je utemeljeval svoje vznemirjanje in razburjanje, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne pomeni, da je mogoče z gotovostjo zaključiti, da sta obdolžena s postavitvijo „spominske table“ s sporno vsebino povzročila takšen občutek vznemirjenosti in razburjenosti pri prijavitelju, da je ta presegal svobodo izražanja in kritiko vladanja, kot se je očitalo obdolženima,” je zapisalo višje sodišče. Pojasnilo je, da za nedostojno vedenje ni dovolj, “če se posameznik ne strinja s političnim prepričanjem drugih, ki imajo drugačna politična prepričanja in ki jih lahko svobodno izražajo, četudi se z njihovo vsebino ne strinja”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje