Pomoč po poplavah, vse na enem mestu: zavarovalnice povrnejo stroške čiščenja

Saniranje po poplavi v Črni na Koroškem. (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Po katastrofalnih poplavah avgusta je skoraj 500 stanovanjskih objektov neprimernih za bivanje, več kot 30 pa porušenih. Zbrali smo informacije, kam se lahko obrnete za denarno pomoč, če ste med prizadetimi. Članek ves čas dopolnjujemo z informacijami o ukrepih za pomoč prizadetim v poplavah.

Prvo in hitro denarno pomoč lahko takoj prejmete prek humanitarnih organizacij.

Vlada je takoj po katastrofalnih poplavah Rdečemu križu Slovenije in Slovenski karitas dodelila vsaki po pet milijonov evrov sredstev. S tem je, kot so sporočili iz Rdečega križa, omogočila učinkovito in hitro oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami tistim, ki so bili najbolj prizadeti v poplavah 3., 4. in 5. avgusta letos.

Za trajno uničene hiše ali stanovanja, ki so praktično neobnovljiva in zahtevajo nadomestno bivališče, bo višina pomoči znašala 3.000 evrov. V primeru poplavljenih stanovanjskih etaž bo višina pomoči znašala 1.500 evrov. Za poplavljene kletne prostore pa bo višina pomoči znašala 500 evrov.

Prosilci za pomoč morajo izpolniti vlogo in jo oddati do 28. avgusta osebno ali po pošti na lokalnih združenjih Rdečega križa ali Karitasa ali občino, kjer so utrpeli škodo. A tudi če bo nekdo prišel oziroma vlogo oddal kasneje, jo bodo upoštevali.

Vloge najdete na tej povezavi oziroma na tej.

Ker gre za prvo denarno humanitarno pomoč, se ta ne štejejo v dohodek, zato od njih ne boste plačali dohodnine ali izgubili pravic iz javnih sredstev.

Hitra pomoč tudi v obliki izredne denarne socialne pomoči

Vlogo za izredno denarno socialno pomoč lahko takoj vložite na kateremkoli centru za socialno delo, bodisi se tam oglasite bodisi centru za socialno delo vlogo pošljete tudi po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, po 6. septembru pa boste morali vloge za izredno denarno socialno pomoč oddajati na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, višina izredne denarne socialne pomoči na mesec znaša največ 465,34 evra za samsko, delovno neaktivno osebo (cenzus za samsko osebo) ali največ 1.279,69 evra za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve.

V koledarskem letu znaša višina izredne denarne socialne pomoči največ 2.326,70 evra za samsko, delovno neaktivno osebo (petkratnik cenzusa) ali največ 6.398,45 evra za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve.

Višina te pomoči bo s prejemom interventnega zakona, ki bo začel veljati predvidoma 1. septembra, precej višja – več o tem v nadaljevanju.

Nižja cena elektrike

Namesto trenutno veljavne regulirane cene elektrike (VT=118 evrov/MWh in MT= 82 evrov/MWh) bodo vsa poplavljena gospodinjstva od avgusta do konca leta 2023 plačevala električno energijo po 0,1 centa na kilovatno uro oziroma en evro na megavatno uro.

Za odjemalce, ki so jim bili v poplavah objekti popolnoma uničeni in je odjem električne energije oziroma plina zaradi poškodb električnih instalacij oziroma plinovodnega omrežja onemogočen, od 1. avgusta 2023 do vzpostavitve vnovične oskrbe oprošča plačila računov za električno energijo oziroma za zemeljski plin.

Odjemalci plina in daljinske toplote bodo imeli tudi pravico, da odstopijo od pogodb o obvezni priključitvi ali obvezni uporabi energenta, če do 1. oktobra še ne bo možno zagotoviti dobav, da se bodo lahko samostojno pripravili na zimo.

Zavarovalnice upoštevajo tudi stroške čiščenja

Pomembno je izpostaviti tudi, da lahko osebe, ki so bile prizadete v poplavah in so imele sklenjeno zavarovanje, v škodne zahtevke navedejo tudi stroške čiščenja. Zavarovalnice namreč te vključujejo v izračun zavarovalnine brez predložitve računov.

Z drugimi besedami: zavarovalnice načeloma povrnejo stroške čiščenja, ki jih imajo prebivalci zaradi poplav.

Zavarovalnice dodajajo še, da poskušajo poenostaviti reševanje škodnih zahtevkov, s ciljem, da izplačila izvedejo čim hitreje in čim bolj enostavno.

Interventni zakon – druga faza pomoči

Drugi paket pomoči bo interventni zakon, ki bo stopil v veljavo predvidoma 1. septembra. Katere ukrepe uvaja, si lahko preberete tukaj.

Vlada kot drugo fazo pomoči načrtuje ukrepe iz interventnega zakona. Ta naj bi bil potrjen na četrtkovi seji vlade, nato po nujnem postopku prihodnji teden še v parlamentu, veljati pa bi začel 1. septembra.

Kaj vse naj bi prinesel?

Dvig cenzusa izredne denarne socialne pomoči

Prizadeti v poplavah bodo prejeli sedemkratnik minimalnih življenjskih stroškov v enkratnem znesku. Za samsko osebo to pomeni 7 x 465 evrov, za štiričlansko gospodinjstvo z dvema zaposlenima staršema in dvema mladoletnima otrokoma pa 7 x 1.639 evrov. Naslov za dostop do te pomoči bodo centri za socialno delo.

“Gre za sredstva, ki bodo široko dostopna in ne bodo namenjena samo tistim, ki prejemajo socialne transferje, ampak vsem, ki so v poplavah utrpeli resno škodo. Namenjena bodo temu, da se državljani vsaj približno začnejo postavljati nazaj na noge,” je pojasnil minister za delo Luka Mesec.

Po pojasnilih ministrstva gre za dvig cenzusa izredne denarne socialne pomoči. Posameznik lahko namreč zdaj petkrat na leto prejme pomoč v višini minimalnih življenjskih stroškov, prizadeti v poplavah pa bodo lahko zdaj dobili sedemkratnik v enkratnem znesku.

Brezposelne samske osebe bodo lahko prejele do 3.257 evrov enkratne pomoči, zaposleni samski pa 3.513 evrov. Predvideni znesek za štiričlansko družino znaša 11.466 evrov. Navedeni zneski so zgornje meje izplačil, znesek pa ne bo smel presegati nastale škode.

Prejemniki pomoči bodo najprej dobili izplačilo, kasneje pa bodo dokazovali škodo z računi.

Kot je še izpostavil minister, bo v novem interventnem zakonu tudi določba, da bodo tisti, ki so pomagali pri čiščenju svojih podjetij v avgustu, prejeli 100 odstotkov plače, od tega bo 80 odstotkov nadomestila država.

Izplačila pomoči z naslova interventnega zakona lahko prizadeti v poplavah po informacijah z vlade pričakujejo v septembru oziroma v oktobru.

Banke: moratorij na kredite, podrobnosti še niso znane

NLB in NKBM sta kreditojemalcem, ki bi zašli v težave pri odplačilu kredita, že v preteklih dneh svetovali, da se čim prej oglasijo v svoji poslovalnici. Banke so medtem že začele z odlaganjem poplačil posojil oziroma moratoriji za tiste komitente, ki kreditov zaradi poplav ne morejo odplačevati. Ni pa še jasno, ali bodo banke zlasti tistim, ki so v poplavah izgubili vse, kredite tudi popolnoma odpisati.

Banke in hranilnice, vključno s podružnicami, ki imajo sedež v Sloveniji, bodo morale po zakonu kreditojemalcu, ki je utrpel škodo zaradi posledic poplav ali plazov, odobriti odlog odplačila posojila do 12 mesecev.

Pogoji se bodo razlikovali glede na višino škode, je dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Vlogo morajo upravičenci oddati do konca leta. Na odloženi del glavnice lahko banka zaračunava obresti v višini 12-mesečnega euriborja (to je trenutno 4,1 odstotka) oz. manj, če tako določa pogodba.

Zakon predvideva še ugodnejšo davčno obravnavo za tiste, ki so morali iskati začasno namestitev, ter dovoljenje občinam, da prebivalce, ki so ostali brez nepremičnin, oprostijo plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.

Oprostitev nekaterih plačil, brezplačna državna stanovanja…

Del interventnega zakona, ki ga je sprejela vlada, so tudi oprostitve plačil za elektriko, plin in vrtec. Prav tako bo interventni zakon pospešil pridobivanje dovoljenj za rekonstrukcije, aktiviral bo brezposelne v okviru javnih del za pomoč pri sanaciji na terenu, predvideval naj bi tudi hitrejše zaposlovanje tujih delavcev …

Za prizadete v poplavah bo na voljo brezplačna namestitev v državnih stanovanjih.

Zakon uvaja tudi subvencijo za najem stanovanja za vse, ki jim je poplava zalila stanovanjsko nepremičnino in ne morejo več živeti v svojih hišah ali stanovanjih. “Če boste šli v tržni najem, ste upravičeni do subvencije za najemnino stanovanj,” je pojasnil Mesec.

Starejši od 65 let, ki so v bolnišnici ali sami doma, pa bodo lahko za čas trajanja sanacije brezplačno nastanjeni v domove za starejše. Interventni zakon tudi ukinja omejitev dela upokojencev, ki je trenutno določena na največ 60 ur mesečno, da lahko lažje in neomejeno pomagajo pri sanaciji na terenu.

Financiranje obnove pa bo potekalo preko posebnega SOS sklada, ki ga bo upravljala SID banka in v katerem se bo zbiral denar za obnovo – tako iz proračuna kot iz donacij, vlada pa pričakuje tudi sodelovanje finančnih vlagateljev, tako bank kot drugih morebiti zainteresiranih. Po nekaterih ocenah naj bi bil cilj, da se v ta sklad nateče okoli tri milijarde evrov.

Za prijavo škode podjetij v poplavah je ministrstvo za gospodarstvo podaljšalo rok do 20. septembra. Kljub dodatnemu roku ministrstvo opozarja, da morajo podjetja, ki za sanacijo potrebujejo predplačilo pomoči v višini do 10 odstotkov ocenjene škode, prijavo oddati do 1. septembra 2023.

Individualna pomoč za tiste, ki so izgubili vse – tretja faza pomoči

Za tiste, ki so v poplavah izgubili vse – po trenutnih vladnih ocenah gre za do tisoč ljudi – pa država načrtuje individualno obravnavo.

Poskrbela naj bi za nadomestno gradnjo montažnih hiš v vrednosti od 100 do 150 tisoč evrov. Država namerava torej v prvi vrsti zagotoviti pravico do brezplačnega bivanja, ne bo pa avtomatičnega lastništva, obravnava primerov bo individualna. Koliko časa bo to brezplačno bivanje lahko trajalo, še ni jasno.

Še to: ravno v primerih tistih ljudi, ki so v poplavah izgubili vse, naj bi vlada od bank pričakovala, da jim bodo kredite za nepremičnine, ki jih je voda uničila, v celoti odpisale.

Individualna bo tudi obravnava kmetij, ki so izgubile vse. Kmetijska ministrica Irena Šinko je ob obisku najbolj prizadetih kmetij na Savinjskem povedala: “Treba bo najti finančno pomoč, da bo kmetija lahko sploh zagnala. Ena od možnosti so finančni inštrumenti, ki jih pripravljamo in bodo objavljeni jeseni. Prek sklada za regionalni razvoj bodo možni ugodni krediti za male kmetije,” je dejala.