S 1. septembrom bo v veljavo stopil interventni zakon, s katerim bodo prizadeti v uničujoči ujmi upravičeni do finančne pomoči. Kot je povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, gre za sedemkratnik minimalnih življenjskih stroškov v enkratnem znesku. Za štiričlansko družino bo torej pomoč znašala slabih 11.500 evrov. Za izplačila bodo skrbeli centri za socialno delo. "Gre za sredstva, ki bodo široko dostopna in namenjena vsem, ki so v poplavah utrpeli resno škodo," je poudaril minister.
Ujma, ki je v začetku avgusta pustošila po državi, je za sabo pustila ogromno materialno škodo. Prizadeti so številni državljani. Predsednik vlade Robert Golob se je na srečanju s predstavniki humanitarnih organizacij pogovarjal o nadaljnjih ukrepih za pomoč ljudem.
Po sestanku je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec predstavil podrobnosti srečanja. Kot je povedal na novinarski konferenci, so na srečanju zelo jasno zarisali okvir pomoči prizadetim po uničujoči ujmi. Če se je vlada v zadnjih tednih ukvarjala z “gasilsko akcijo” neposredne pomoči in odstranjevanja najbolj vidnih posledic poplav, pa zdaj prihaja novo obdobje, je povedal minister.
Prvo pomoč bodo prizadeti v poplavah lahko prejeli prek humanitarnih organizacij. Sredstva se izplačujejo v manjših zneskih in so, kot je pojasnil Mesec, namenjena denimo za nadomestitev poplavljenega hladilnika ali ozimnice in podobno. “Humanitarne organizacije imajo samo eno navodilo, čim prej in pomagati tistim, ki so najbolj prizadeti,” je dejal. Za pridobitev pomoči je treba izpolniti obrazec, ki je na voljo pri humanitarnih organizacijah.
Kakšna pomoč se obeta prizadetim v poplavni ujmi?
Za drugi paket pomoči pa bo poskrbela država. V tem tednu bo namreč na vladi sprejet interventni zakon, ki bo v naslednjem tednu sprejet tudi v državnem zboru. Zakon bo v veljavo stopil 1. septembra, to pa po besedah Mesca pomeni, da bodo prizadeti državljani lahko prišli do prvih resnih podpor.
Prizadeti v poplavah bodo prejeli sedemkratnik minimalnih življenjskih stroškov v enkratnem znesku. Za samsko osebo to pomeni 7 x 465 evrov, za štiričlansko gospodinjstvo z dvema zaposlenima staršema in dvema mladoletnima otrokoma pa 7 x 1.639 evrov. “Gre za sredstva, ki bodo široko dostopna in ne bodo namenjena samo tistim, ki prejemajo socialne transferje, ampak vsem, ki so v poplavah utrpeli resno škodo. Namenjena bodo temu, da se državljani vsaj približno začnejo postavljati nazaj na noge,” je pojasnil Mesec.
Po pojasnilih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gre za dvig cenzusa izredne denarne socialne pomoči. Posameznik lahko namreč zdaj petkrat na leto prejme pomoč v višini minimalnih življenjskih stroškov, prizadeti v poplavah pa bodo lahko zdaj dobili sedemkratnik v enkratnem znesku.
Podrobnosti kriterijev za dodelitev pomoči sicer še niso znane, bodo pa upravičenost do sredstev ugotavljali pristojni centri za socialno delo. Z ministrstva so sicer sporočili, da bodo točne zneske oz. sheme pomoči posredovali v torek. Prav tako se v torek sestane tudi vlada, ki bo nadaljevala razpravo o ukrepih, ki jih bodo vključili v interventni zakon. Vlada naj bi predlog zakona dokončno oblikovala v četrtek, nato pa naj bi bil že prihodnji teden potrjen v državnem zboru.
Kot je še izpostavil minister, bo v novem interventnem zakonu tudi določba, da bodo tisti, ki so pomagali pri čiščenju svojih podjetij v avgustu, prejeli 100 odstotkov plače, od tega bo 80 odstotkov nadomestila država.
Intervencijsko obdobje bo trajalo približno mesec dni, zatem bo sprejet sanacijski zakon, ki bo srednjeročni in se bo ukvarjal z vsemi aspekti obnove po poplavah in kako narediti sistem bolj odporen, zato da bomo v prihodnosti bolje pripravljeni na krize takšne vrste, ki bodo, po mnenju ministra, zagotovo še sledile. Povračila škode bodo izplačana preko izvenproračunskega sklada, namenjenega odpravi posledic vremenske ujme, ki ga bodo ustanovili do konca leta. V skladu se bodo zbirala sredstva, poleg proračunskih in evropskih še iz drugih virov, tudi donacij. “Pri povračilih škode pa bo veliko odvisno od tega, koliko denarja bomo uspeli solidarnostno zbrati v namenski sklad,” je dodal.
Sestanek s humanitarnimi organizacijami je bil sicer namenjen povratnim informacijam. Torej, da humanitarne organizacije vladi predstavijo, kako vidijo stanje na terenu in kje vidijo največje težave. Predstavniki organizacij so posebej opozorili na psihosocialne stiske, ki jih zaznavajo pri pri starejši populaciji. “Torej pri tistih, ki so stari 70 ali več let in jim je odplavilo premoženje ter niso več v letih, ko bi si lahko predstavljali ponoven začetek življenja. Temu bomo namenili posebno pozornost – tako na ravni psihosocialne podpore kot na ravni kriznih namestitev,” je zagotovil minister. Med zastavljenimi vprašanji je bilo tudi, kaj bo s kriznimi namestitvami za tiste, ki so ostali brez domov, in kako si vlada zamišlja srednjeročno upravljanje te krize. Pogovarjali pa so se tudi o začetku novega šolskega leta v poplavljenih krajih. “Na vsa ta vprašanja smo odgovarjali,” je še poudaril.
Minister Luka Mesec je med drugim še dejal, da se je sestal tudi s centri za socialno delo, ki delujejo na poplavljenih območjih. Posebej je poudaril, da izredna denarna pomoč, ki jo ti razdeljujejo, ni namenjena le socialno ogroženim, ampak je na voljo vsem, ki so utrpeli škodo v poplavah. Socialni delavci zato po terenu ljudem delijo obrazce, kar nekaj je bilo že oddanih. V Savinjsko-Šaleški regiji je bilo po ministrovih besedah oddanih 750 vlog za izredno denarno pomoč, v osrednjeslovenski 600, na Gorenjskem 150, na Koroškem pa 200. “Zato še enkrat pozivam vse, ki ste utrpeli škodo v poplavah, da oddate vlogo za izredno denarno pomoč na centre za socialno delo,” je dejal. Ob koncu je še pozval k pomoči na terenu. “Ker je vidno, da prostovoljstvo na terenu že usiha,” je dejal in opozoril, da bodo težave, ki so jih povzročile poplave, odpravljali še leta
Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna pa je kot najbolj pomemben izpostavila dogovor, da se humanitarna pomoč, ki jo humanitarne organizacije delijo v materialni obliki in tudi že v finančni, ne izključuje s finančno podporo, ki jo bodo ljudje dobili pri Rdečem križu ali Karitasu. Slednja sta od države prejela vsak po 5 milijonov evrov za hitro pomoč oškodovanim v poplavah. Pomoč tako lahko nudijo tudi druge organizacije. “Predvsem zato, ker se približuje 1. september, ko bodo šli otroci v šole,” je dejala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje