Menu ItemPo slabem mesecu, odkar je Slovenija uvedla poostren nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, policija predlaga podaljšanje nadzora na mejah še za 20 dni.
Potem ko je Slovenija zaradi povečane teroristične grožnje sredi oktobra uvedla nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, je direktor uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi (GPU) Marko Gašperlin predstavil ukrepe in aktivnosti, ki so jih izvajali v tem obdobju.
Kot je pojasnil Gašperlin, je policija podala predlog, da država začasni notranji nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko s ponedeljkom podaljša še za 20 dni.
Slovenija lahko po njegovih besedah začasni notranji nadzor na mejah na trenutni pravni podlagi podaljšuje do dveh mesecev. Če bo potreba po podaljšanju po dveh mesecih še obstajala, “pa bo treba iti na drugo pravno podlago, ki zahteva bistveno bolj zahteven postopek, ko mora država ukrepe bistveno bolj utemeljiti”. “Če se trenutni položaj ne bo bistveno spremenil v pozitivno smer, lahko pričakujemo tudi razmišljanja v to smer. Ni pa to odvisno zgolj od nas,” je dejal.
V nadaljevanju je predstavil ukrepe, ki jih je policija izvedla. “Vstop smo na vseh mejnih prehodih zavrnili 291 državljanom tretjih držav, saj niso imeli ustreznih dokumentov ali so prekoračili dolžino bivanja. V določenih primerih je šlo tudi za grožnjo javnemu redu in miru ter notranji varnosti države.”
V tem času so odkrili 54 kaznivih dejanj, povezanih s tihotapljenjem ljudi. V nekaterih primerih je šlo tudi za ponarejene dokumente in ukradena vozila. Obravnavali so še 438 prekrškov, večinoma je šlo za kršenje zakona o tujcih oziroma zakona o nadzoru državne meje, je še pojasnil Gašperlin.
“Pomemben podatek, ki kaže na učinkovitost dela policije in upravičenost uvedbe nadzora, so tudi ukrepi, izvedeni na podlagi vpisov v schengenski informacijski sistem. Teh je bilo v tem času kar 187,” je dejal. Ob tem je šlo za t. i. poizvedovalno kontrolo, razpise organov drugih držav z željo pridobitve naslova, prepoved vstopa, predhodno izdajo odločbe o zavrnitvi in podobno, je pojasnil.
Pri mejnem nadzoru so ugotovili tudi 436 ostalih prekrškov, večinoma povezanih z varnostjo cestnega prometa, javnega reda in miru, prepovedanega orožja in podobno.
Dodal je, da zaradi preverjanja daljših čakalnih dob na meji ni bilo. “Čakalne dobe niso presegale pol ure, so pa krajši zastoji nastali na mejnih prehodih – Obrežje, Gruškovje na meji s Hrvaško in na avtocestnem prehodu Pince na meji z Madžarsko.”
Policija do zdaj obravnavala 52.506 nedovoljenih prehodov
Ob prihajajočem prazničnem decembru je potnike pozval, naj imajo s seboj veljavne dokumente in jih po potrebi tudi pokažejo. “Če pridejo ljudje na mejah pripravljeni, promet poteka bolj tekoče in je manj zastojev,” je poudaril Gašperlin in dodal, da lahko zastoji nastajajo predvsem na večjih mejnih prehodih.
Nanizal je še nekaj številk o nedovoljenih prehodih. Letos so do 13. novembra obravnavali 52.506 nedovoljenih prehodov na mejah, predvsem državljanov Afganistana, Maroka, Pakistana, Bangladeša in Rusije. “Dobrih 50 tisoč prehodov je bilo na meji s Hrvaško,” je dejal. Precejšnji porast prihodov so zaznali v poletnih mesecih od julija do septembra. Oktobra so se razmere nekoliko umirile, je povedal Gašperlin in opozoril, da so številke še vedno visoke – približno tisoč nedovoljenih prestopov na teden.
Kot smo pisali, je Slovenija ta ukrep uvedla 21. oktobra. To se je zgodilo po odločitvi Italije o nadzoru na slovenski meji. Podobno kot Italija je tudi Slovenija med razlogi za odločitev o začasni ponovni uvedbi nadzora navedla grožnje javnemu redu in notranji varnosti v EU, razmere na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter preprečevanje terorizma.
Premier Robert Golob se je danes mudil v Rimu, kjer se je sestal z italijansko premierko Giorgio Meloni.
Slednja je v izjavi po srečanju dejala, da razumejo težave obmejnega prebivalstva ob ponovni uvedbi nadzora na meji med državama. Ko bodo razmere to omogočale, bo nadzor odpravljen, je zagotovila premierka, pri tem pa izpostavila nujnost zaščite zunanjih meja EU. “Bolj kot bomo uspešni pri obrambi zunanjih meja, bolj bomo učinkoviti pri obrambi svobode gibanja znotraj EU,” je dejala.
Kot je še povedal Golob, sta z gostiteljico govorila tudi o tem, kako poskrbeti, da bodo, ne samo obmejni, ampak vsi prebivalci obeh držav, imeli čim več od bilateralnega sodelovanja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje