Menu Item
Občutka varnosti je, predvsem v Ljubljani, manj. To kažejo tako pripovedi kot številke. Upravičeno? V prestolnici policija zaznava porast kaznivih dejanj: center in Vič izstopata po številu ropov, tatvin in roparskih tatvin, v sredo je policija obravnavala kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. "Zadnje mesece imam pri sebi vedno solzivec, ko se vračam z nočnih zabav, v rokah držim ključe, če bi se morala braniti," pripoveduje študentka tretjega letnika Fakultete za družbene vede. Kako se znajdejo mladi? Kaj dela policija? In kaj pravijo podatki?
Tjaša je študentka tretjega letnika na Fakulteti za družbene vede. Kot pravi, zadnji dve leti čuti in opaža, da je občutka varnosti v Ljubljani manj kot prej.
“Zadnje mesece imam pri sebi vedno tudi solzivec, ko se vračam z zabav. Pa v rokah držim ključe, če bi se morala braniti,” pripoveduje.
Temnim ulicam se s kolegicami izogibajo in raje uberejo daljšo pot po bolj obljudenih, osvetljenih in prometnih poteh.
Še raje odštejejo kakšen evro več in se z zabave odpravijo s taksijem.
Na vprašanje, ali počuti manj varno zaradi večjega števila novic o kaznivih dejanjih v Ljubljani, Tjaša odgovarja, da ne. Njej je občutek varnosti spodnesla osebna poletna izkušnja.
“Julija sva s kolegico domov vračali peš, ko je moški začel za nama žvižgati. Kričal je, naj se ustaviva, da bi nama rad nekaj povedal. Sledil nama je vse do bloka, kjer sva stanovali, nato pa postopal pred blokom,” opisuje in nadaljuje še s pripovedjo z mestnega avtobusa.
“Na avtobusu je moški ogovarjal neko punco, ki ji je bilo očitno neprijetno, zato sem prisedla k njej in pretvarjali sva se, da sva kolegici, pa čeprav sva se takrat prvič videli,” pravi.
Tjaša pravi, da v zadnjih mesecih v centru Ljubljane opaža več policije, a želela bi si, da bi bili policisti prisotni tudi na ulicah, ki vodijo iz središča in po katerih se po zabavah domov vračajo študentje.
Sploh na dekleta in njihove starše pomembno vplivajo objave o kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost. Mama 20-letnice za N1 pripoveduje, da njena hči z nočnih zabav v Ljubljani domov ne bo več hodila sama, pač pa bo ona vstajala ponoči in se vozila po njo.
Objava neresničnih informacij je iz tega vidika zelo škodljiva.
Policija je morala pred nedavnim javno zanikati objavo, ki se je širila kot požar, da so štirje migranti v ljubljanskem parku Tivoli posilili 22-letnico.
“Posamezniki še vedno širijo lažno novico in s tem zavajajo in vznemirjajo javnost,” se je odzvala policija. “Za podkrepitev svojih navedb posamezniki navajajo, da policija tovrstne dogodke prikriva, kar pa ne drži. Vedno smo v vseh primerih, ko je zainteresirana javnost poizvedovala o dogodku, potrdili ali ovrgli navedbe, ali se je dogodek dejansko zgodil.”
Prav to so policisti storili v teh dneh, ko so nekateri mediji poizvedovali o sumu storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. In tokrat so na Policijski upravi (PU) Ljubljana pojasnili: “Na območju Tabora v Ljubljani je neznana oseba na eni izmed zelenic na tleh zadrževala žensko, osumljenec pa je nato v družbi s še eno osebo zbežal s kraja.”
Na kraj so napotili več policijskih patrulj, da bi osumljenca prijeli. “Na podlagi podanega opisa so policisti v bližini prijeli 26-letnega državljana Maroka, ki mu je bila zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz poglavja zoper spolno nedotakljivost odvzeta prostost. Prav tako je bila odvzeta prostost 23-letnemu državljanu Maroka, ki se ga sumi pomoči pri dejanju,” so zapisali.
Čeprav je delež migrantov med osumljenci kaznivih dejanj v Ljubljani majhen (o tem v nadaljevanju), anketa, ki jo je na vseslovenskem vzorcu za Delo opravil inštitut Mediana, kaže, da se skoraj polovica vprašanih zaradi povečanja migrantskih tokov počuti manj varno.
Fazli Gashi, absolvent fizioterapije na zdravstveni fakulteti, pripoveduje, da se v zadnjem času s prijatelji in drugimi študenti zaradi objav o kriminaliteti v Ljubljani o tem tudi več pogovarjajo.
Sam se sicer ne počuti ogroženo in se tudi nikoli ni. “Še nikoli se mi ni nič zgodilo,” pravi. “Res pa je, da te v kakšnih podhodih, denimo na železniški postaji, malo stisne. In rekel bi, da sta strah in živčnost bolj prisotna pri študentkah.”
Z družbo se zato raje organizirajo tako, da z zabav hodijo v skupini in ne vsak zase.
Sorodnik, znanec in prijatelj ženskam bolj nevaren kot popoln tujec
Po podatkih policije med storilci kaznivih dejanj v Ljubljani z 72 odstotki prevladujejo slovenski državljani, 24 odstotkov storilcev prihaja iz tretjih držav, od tega največ iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova.
“V 3,7 odstotka gre za državljane ostalih evropskih držav, približno 6,2-odstotni delež vseh osumljencev pa predstavljajo osumljenci iz preostalih tretjih držav, kot sta na primer Alžirija in Maroko,” statistiko nizajo na PU Ljubljana.
Podatki kažejo tudi, da med storilci kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost prevladujejo slovenski državljani.
Letos so na območju ljubljanske občine policisti obravnavali 32 kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja. 22 osumljencev je bilo državljanov Slovenije, štirje osumljenci so državljani Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova, šest pa jih je iz ostalih tretjih držav, kot sta na primer Alžirija in Maroko.
Če iz tega izvzamemo samo številke posilstev, podatki PU Ljubljana (ki so v spodnjem grafu) pokažejo, da je bilo letos na širšem območju prestolnice 18 posilstev, kar je več kot v minulih letih. Za največ, kar 11 letošnjih posilstev, so osumljeni slovenski državljani, za sedem posilstev pa državljani tretjih držav (torej državljani iz balkanskih držav in iz držav, iz katerih prihajajo nezakoniti migranti, skupaj).
“Na splošno se največ kaznivih dejanj iz poglavja zoper spolno nedotakljivost oziroma zlorab zgodi v okviru spletnega okolja ali v okviru različnih oblik medsebojne povezave storilcev in oškodovancev. Večina kaznivih dejanj je bilo storjenih v zaprtih prostorih, na primer v nastanitvenih objektih, bivalnih prostorih ali športnih objektih,” pravijo na PU Ljubljana.
Ali drugače: možnost, da bo žensko v zaprtem prostoru posilil njen sorodnik, znanec ali prijatelj, torej nekdo, ki ga pozna, je še vedno precej večja od možnosti, da jo bo na ulici posilil popoln tujec, torej tudi migrant iz azilnega doma na Viču.
Ljubljana je varnostno najbolj obremenjeno slovensko mesto
Policisti poudarjajo, da na občutek varnosti v lokalni skupnosti vpliva več dejavnikov. “Vsekakor pojav kriminalitete na določenem območju poveča trenutni negativni odziv javnosti.” Kar okoli 90 odstotkov kaznivih dejanj se zgodi v mestih, pravijo, zato je Ljubljana kot največje slovensko mesto varnostno tudi najbolj obremenjena.
Policijski postaji Ljubljana center in Ljubljana Moste sta med bolj obremenjenimi že leta, “kar je povezano predvsem z dnevno fluktuacijo ljudi, ki je je na teh območjih več kot v ostalih mestnih predelih,” pravijo na PU Ljubljana in dodajajo, da pa letos v središču prestolnice v primerjavi z lanskim letom beležijo 36,4-odstoten porast kaznivih dejanj zoper premoženje.
Torej drznih tatvin, ropov in roparskih tatvin. Še večji porast tovrstnih kriminalnih dejanj je na Viču, kjer policija beleži skoraj 60 odstotkov več kaznivih dejanj zoper premoženje v primerjavi s prejšnjim letom.
Dejstvo je, da je kriminala v Ljubljani spet več
Tudi sicer statistike kažejo, da je kriminala v Ljubljani spet več. Zato je policija že okrepila nadzor na železniški in avtobusni postaji v Ljubljani, dodatno so pozorni tudi na ostala avtobusna postajališča, na ožji center Ljubljane, območje Tabora, okolico azilnega doma Vič in nakupovalnih središč v Mostah, Šiški ter na Rudniku.
Na teh lokacijah so na terenu civilne patrulje, policisti konjeniki, vodniki službenih psov … Nadzore opravljajo tudi ponoči, ko začnejo bari in klubi zapirati svoja vrata.
Število vseh kaznivih dejanj v Ljubljani se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za pet odstotkov (govorimo o obdobju do 31. oktobra). Policija ob tem pravi, da beleži porast kriminala na ravni celotne države, da pa je število obravnavanih kaznivih dejanj v Ljubljani pod 10-letnim povprečjem.
Največji porast beležijo predvsem na račun povečanja števila premoženjskih kaznivih dejanj. “Prav premoženjska kazniva dejanja najbolj krojijo in vplivajo na končno število obravnavanih kaznivih dejanj. Pri ostalih vrstah kaznivih dejanj beležimo le manjša odstopanja od večletnih povprečij in v primerjavi s predhodnim letom,” še pravijo na PU Ljubljana.
Ne čakajte, policijo pokličite takoj
Policija opozarja, da lahko precej za varnost in preprečitev kaznivih dejanj naredimo tudi sami. “Občanom svetujemo, naj, če postanejo žrtve, o tem takoj obvestijo policijo. Pomembno je tudi takojšnje obveščanje policije že ob sumu, da bi se lahko izvršilo kaznivo dejanje. To pa pomeni sodelovanje vseh, denimo tudi prič ali drugih, ki bi o teh kaznivih ravnanjih kaj vedeli, da o tem policiji podajo informacije.” Tako, pravijo na policiji, kazniva dejanja preprečimo ali pa policiji omogočimo, da jih v največji možni meri preišče, storilce pa sankcionira. “Zato ob tej priložnosti pozivamo vse, tako žrtve kot priče morebitnih kaznivih ravnanj, naj o tem takoj obvestijo policijo na telefonsko številko 113, lahko tudi anonimno na 080 1200.”
