Kako varna je Ljubljana? Policijska poročila namreč vsak dan polnijo tatvine, ropi in vlomi. Jih je res več ali imamo samo tak občutek? Kaj kaže statistika in v katerem delu Ljubljane policisti zaznavajo porast kaznivih dejanj?
Sobota, 19. avgust. V jutranjih urah v centru Ljubljane skupina neznancev pristopi do moškega in od njega zahteva vredne predmete. Ker jih ne izroči, ga neznanci pretepejo in s kraja zbežijo. Oškodovanec mora zaradi hujših poškodb poiskati zdravniško pomoč.
Sobota, 2. september. Okoli 18.30 na Viču dva neznanca pristopita do ženske na kolesu in jo z grožnjo prisilita, da jima ga izroči.
Sreda, 6. september. Okoli 17. ure v centru prestolnice okoli 40 let star neznanec pristopi do moškega, ga ogovori, nato pa s sprejem poškropi po očeh in mu izza pasu ukrade manjšo torbico s telefonom, denarjem in ključi. Uro in pol kasneje okoli 20 let star osumljenec prav tako v centru Ljubljane pristopi do ženske na vrtu, jo porine na tla in ji z vratu strga verižico in pobegne.
To je le nekaj primerov ropov, ki so jih ljubljanski policisti obravnavali v minulih tednih. Še več: prejšnji konec tedna je ljubljanski operativno- komunikacijski center samo v petek in soboto prejel 1.363 klicev, od tega 460 klicev za posredovanje v interventnih dogodkih. 106 klicev se je nanašalo na kriminaliteto, 136 na javni red in mir ter 168 na prometno varnost. “Ta konec tedna smo bolj obremenjeni kot običajno,” je takrat za N1 potrdila Aleksandra Golec, predstavnica za javnost na Policijski upravi Ljubljana (PU Ljubljana). V primerjavi s prejšnjimi petki in sobotami so še posebej izstopale kraje.
Se je število kaznivih dejanj s področja kriminalitete res povečalo ali imamo le tak občutek?
PROFIMEDIA
V letošnjem letu so ljubljanski policisti samo na območju Mestne občine Ljubljana obravnavali 4.997 primerov tatvin, 103 velike tatvine, 71 ropov in 23 roparskih tatvin.
Skupno torej 5.194 kaznivih dejanj zoper premoženje, kar je za 32,6 odstotka več kot v istem obdobju lani. Na PU Ljubljana so pojasnili, da letos največji delež primerov tovrstne kriminalitete predstavljajo tako imenovane navadne tatvine, “ko nekdo ukrade neko stvar največkrat v trgovinah in na krajih, kjer je večje število ljudi”.
Na prvi pogled se morda res zdi, da letošnje leto odstopa od povprečja, a v primerjavi z zadnjimi petimi leti bistvenega povečanja kaznivih dejanj zoper premoženje ni. V prvih osmih mesecih leta 2019 denimo so jih ljubljanski policisti obravnavali 4.475, drži pa, da je že naslednje leto sledil konkreten padec števila kaznivih dejanj zoper premoženje. Razlog? Epidemija covida-19 in posledično vseh ukrepov, ki jih je vlada sprejela, da bi zajezila širjenje virusa. Podrobnejši podatki so navedeni v tabeli spodaj.
N1
V središču prestolnice več kaznivih dejanj
In če je letošnje leto na ravni celotne ljubljanske občine po številu kaznivih dejanj zoper premoženje povsem povprečno, nasprotno policisti ugotavljajo za območje središča prestolnice.
Že od lani zaznavajo večje število tovrstnih kaznivih dejanj in drznih tatvin, zato so svoje delo morali prilagoditi. “Na območju centra in tudi drugih kritičnih delih mesta opravljamo stalne poostrene nadzore,” so pojasnili.
Na terenu so policisti v civilu, vodniki službenih psov in konjeniške patrulje, svojo prisotnost pa okrepijo tudi v nočnem času, ko se zapirajo nočni lokali in klubi, pa tudi tam, kjer sicer policija pričakuje večje množice. “Ne gre pa prezreti dejstva, da je med drugim zaradi povečane prisotnosti policije v zadnjem obdobju posledično več zaznanih kaznivih ravnanj na vseh področjih dela policije. Prav tako se to odraža v večjem deležu uspešno preiskanih kaznivih dejanj,” dodajajo. Letos so storilce odkrili v slabih 30 odstotkih primerov, delež kaznivih dejanj, v katerih so storilci žrtve tudi poškodovali, pa so uspešno preiskali v 70 odstotkih.
Velik porast tovrstnih kriminalnih dejanj je sodeč po podatkih tudi na Viču, kjer policija beleži skoraj 60 odstotkov več kaznivih dejanj zoper premoženje v primerjavi s prejšnjim letom. Podrobna statistika je navedena v spodnji tabeli.
N1
Ljubljanski policisti ob tem poudarjajo, da lahko za varnost veliko naredimo že sami. Če sami postanemo žrtev, je pomembno, da nemudoma pokličemo policijo, enako storimo tudi, če samo sumimo, da nekdo ropa oziroma krade. “To pa pomeni sodelovanje vseh – tudi prič in tistih, ki bi o kaznivih ravnanjih lahko imeli kakšne informacije.”
Policija zato poziva vse, tako žrtve kot priče morebitnih kaznivih ravnanj, da takoj obvestijo policijo na številko 113, lahko pa tudi na anonimno 080 1200.
Na Policijski upravi Ljubljana opažajo tudi pojav drznih tatvin iz stanovanjskih hiš, ki jih storilci izvajajo zelo prefinjeno in pretkano, oškodovance pa zavedejo toliko, da preteče kar nekaj časa, preden ugotovijo, da so bili okradeni. Žrtve so predvsem starejši občani. Storilci jih zamotijo s pogovorom (da so serviserji, da so prišli odkupit staro železo, da prihajajo iz elektro službe in si ogledujejo teren, kje bi postavili nove daljnovode, da bodo opravljali sanacijo odtokov itd.) in jih tako zvabijo iz hiše ali od hiše, žrtve pa je nimajo več pod nadzorom.
PROFIMEDIA
Njihovo odsotnost takrat izkoristijo drugi storilci in v času pogovora vstopijo v hišo, pregledajo notranjost in ukradejo v večini primerov denar ter nakit. Storilci nato zapustijo hišo, tisti, ki pa je zamotil žrtev, se vljudno poslovi in zapusti kraj. Največkrat se do hiše pripeljejo z vozilom in tako kraj tudi zapustijo. “Občanom svetujemo, da imajo osebe, ki so prišle do njih nenapovedano, ves čas pod nadzorom in jih brez potrebe ne vabijo v prostore. Ko gredo iz hiše, naj vrata zaklenejo, ključ pa vzamejo s seboj, pa če tudi ‘stopijo samo za vogal’.”
Kaj so drzna tatvina, rop in roparska tatvina?
Razlika med drzno tatvino in ropom je v tem, da v primeru drzne tatvine storilec ukrade predmet, ki ga ima oškodovanec pri sebi, pri ropu pa napade neposredno oškodovanca.
Tipičen primer drzne tatvine na področju ulične kriminalitete je, da storilec pristopi do žrtve, ji iz rok iztrga torbico ali pa z vratu verižico. Pod drzne tatvine spadajo tudi tako imenovane žeparske tatvine, ko storilec žrtev zamoti in ji predmet ukrade iz nahrbtnika ali žepa. Za drzno tatvino, ki se preganja po uradni dolžnosti, je zagrožena kazen zapora do petih let.
Pri ropu pa sta na prvem mestu sila in grožnja. “Najpogostejši primeri v sklopu ulične kriminalitete so, da storilec ali skupina storilcev pristopi do žrtve, ji zagrozi z nožem ali drugim nevarnim predmetom, fizično napade oškodovanca, nato pa mu ukrade vrednejše predmete – navadno gre za denar, telefon ali pa nakit,” so razložili na PU Ljubljana. Za rop, ki se preganja po uradni dolžnosti, je zagrožena kazen zapora od enega do osmih let. Kazen od treh do desetih let pa je predvidena, če osebo oropata dve osebi ali več oseb. “Tovrstna kazniva dejanja večkrat zajemajo tudi telesne poškodbe, ki so lahko kot oteževalna okoliščina izvršitvene oblike ali novo samostojno kaznivo dejanje v primeru hujših poškodb.”
O roparski tatvini pa govorimo, ko storilec, da bi ukradeno stvar obdržal, drugi osebi zagrozi ali proti njej uporabi silo. Najpogostejše primere lahko vidimo v trgovinah, ko storilca med krajo zalotijo, zato se zaposlenim ali pa varnostniku upre. Za roparsko tatvino, ki se preganja po uradni dolžnosti, je zagrožena kazen zapora od enega do desetih let.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje