Bivanjske razmere v romskem naselju Dobruška vas in težave z vodo v Anhovem sta dve od vrste problematičnih točk, ki jih je ob koncu obiska v Sloveniji izpostavil posebni poročevalec ZN David R. Boyd. V luči dolgoletnega ponavljanja istih opozoril je pozval k odločnejšemu naslavljanju teh izzivov, vlada naj tudi ponovno premisli o HE Mokrice.
Posebni poročevalec Združenih narodov (ZN) za človekove pravice in okolje David R. Boyd se je v Sloveniji mudil od prejšnjega četrtka, danes pa svoj obisk uradno zaključuje. Kot je poudaril na novinarski konferenci, je na obisku v Sloveniji spoznaval tako dobre prakse kot izzive – oboje bo zajel v poročilu, ki ga bo predvidoma marca prihodnje leto obravnaval Svet ZN za človekove pravice.
Slovenija je na področju okoljskih človekovih pravic na več točkah vodilna v Evropi in svetu, je poudaril Boyd. Njena ustava varuje pravico do zdravega življenjskega okolja, pri čemer je bila Slovenija še znotraj Jugoslavije pionirka že leta 1974, v ustavo je zapisala tudi pravico do pitne vode. Slovenija ima med članicami EU največji delež območja, vključenega v Naturo 2000, v zadnjih desetletjih pa je napravila tudi velike korake na področju ravnanja z odpadki – danes je tretja v EU po deležu recikliranih odpadkov.
Vodilno vlogo ima Slovenija tudi na področju okoljskih davkov. Davki na energijo, promet in onesnaževanje v Sloveniji ustvarijo večji delež skupnih davčnih prihodkov kot kjer koli drugje v EU, je izpostavil Boyd. Lani je bilo v Sloveniji plačanih več kot 1,45 milijarde evrov okoljskih davkov. Žal se to ne pozna v investicijah v varstvo okolja, ki v Sloveniji dosegajo 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,2 odstotne točke pod povprečjem EU, je med drugim dejal poročevalec. Kritičen je bil tudi do počasnega oz. včasih neustreznega prenašanja evropske zakonodaje v slovenski pravni red.
Šokirale so ga razmere v romskem naselju Dobruška vas
Eden od pomembnih dosežkov Slovenije je pitna voda, ki je na voljo več kot 99 odstotkov prebivalcem Slovenije. “Šokirale pa so me razmere, ki sem jim bil priča ob obisku romskega naselja Dobruška vas,” je dejal Boyd. Tam so prebivalci še vedno brez dostopa do vode in sanitarij, nimajo niti priključkov na električno omrežje. Stanje v Dobruški vasi po oceni Boyda ni primerno za razvito evropsko državo.
Ob tem skrbi dejstvo, da se razmere ne izboljšujejo. Ista priporočila kot danes Boyd sta podala že posebni poročevalec ZN za pravico do vode in sanitarij leta 2011 ter komisar Sveta Evrope za človekove pravice leta 2017. Obenem primer romskega naselja Pušča dokazuje, da je stanje mogoče izboljšati, je dejal govornik in pozval h krepitvi prizadevanj za izboljšanje stanja.
S kroničnimi težavami s pitno vodo se srečuje tudi skupnost v Anhovem, je nadaljeval posebni poročevalec ZN. Zaradi izlitja industrijskih voda, olj in drugih onesnaževal tamkajšnji prebivalci nenehno dobivajo opozorila, da morajo vodo prekuhavati.
Anhovo je Boyd izpostavil tudi v zvezi s pravico do čistega zraka. Tamkajšnje okolje je bilo zgodovinsko močno obremenjeno z azbestom, sedaj pa so prebivalci izpostavljeni še izpustom iz cementarne. Slovenija bi morala zmanjševati onesnaženost zraka, zlasti za ranljivejše skupine prebivalcev, je menil Boyd. Zavzel se je tudi za izenačenje emisijskih standardov za sosežig v cementarnah ter sežigalnice odpadkov. Kakovost zraka v Sloveniji se v zadnjem obdobju izboljšuje, a še nikakor ni na ravni, ki bi bila v skladu z mednarodnimi standardi, je posvaril.
Premalo učinkovita in neambiciozna v podnebnem ukrepanju
Slovenija je po besedah Boyda premalo učinkovita in neambiciozna v podnebnem ukrepanju. Letnica 2033 pri zapiranju Termoelektrarne Šoštanj je pozna, cilj kmetijskega sektorja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov le za odstotek do leta 2030 pa prenizek, je dejal.
Medtem ko je strokovnjak ZN pozval h krepitvi rabe obnovljivih virov energije, pa je vladi predlagal tudi ponovni premislek o izgradnji Hidroelektrarne (HE) Mokrice. Namesto gradnje hidroelektrarne na mestu, kjer bi bil projekt v nasprotju s prizadevanji za ohranjanje narave, bi se lahko poslužili ukrepov za večjo energetsko učinkovitost, potencial pa kažejo tudi solarna, vetrna in geotermalna energija, je menil. Jedrska energija bi morala biti izhod v skrajni sili.
V zvezi s trenutno energetsko krizo je Boyd pozval k osredotočanju vladne pomoči tistim, ki jo resnično potrebujejo. Med drugim je bil kritičen do ukrepov, ki spodbujajo vožnjo z avtomobili, tudi za najbogatejše. Na splošno ga je presenetilo, kako težko je po Sloveniji potovati z vlakom in kako urejene so avtoceste; pri tem je pozval k spremembi prioritet.
Boyd je svoje ugotovitve že predstavil predstavnikom vlade, pogovore pa je označil za konstruktivne.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje