Poročilo o nepravilnostih pri nakupu sodne stavbe bistvenih novosti ne prinaša

Slovenija 23. Feb 202418:01 14 komentarjev
stavba na litijski cesti, sodna stavba,
Foto: Igor Kupljenik/Bobo

Ministrstvo za pravosodje je medijem posredovalo povzetek poročila o nepravilnostih pri nakupu sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. Dokument pomembnih razkritij ne prinaša. Med ključnimi nepravilnostmi izpostavlja manjkajočo in prirejeno projektno dokumentacijo ter izpostavlja sum, da je razpis in potek projekta preferiral enega ponudnika, torej lastnika omenjene stavbe Sebastjana Vežnaverja.

Z ministrstva za pravosodje so posredovali povzetek poročila o spornem nakupu sodne stavbe na Litijski cesti, ki ga je pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pred desetimi dnevi predala premierju Robertu Golobu in v katerem so pred sedanjim posredovanjem javnosti zakrili več delov. Kot so navedli, namreč ne želijo ogroziti preiskave, ki jo vodi NPU.

V poročilu je med ključnimi nepravilnostmi izpostavljeno, da so podatki v projektni nalogi iz oktobra lani prirejeni in da obstajajo indici, da je bila ta naloga pripravljena z namenom preferiranja točno določenega ponudnika. Kot je navedeno, iz dostopne dokumentacije in komunikacij ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bil poziv k nadaljevanju pogovorov oziroma pogajanjem posredovan tudi drugemu ponudniku, ki je ustrezal pogojem razpisa (gre za Metalkino zgradbo), ali zgolj lastniku stavbe na Litijski cesti Sebastjanu Vežnaverju.

Prav tako ni razvidno, kolikokrat in kako so potekala pogajanja z Vežnaverjevim podjetjem Rajski vrt. Ključen naj bi bil torej sum, da je razpis in potek projekta preferiral enega ponudnika, torej Vežnaverja.

V poročilu so izpostavljeni tudi sumi nepravilnosti in nestrokovnosti pri izvajanju notranje revizije projekta. Tako lahko preberemo, da je ministrica po 5. februarju ugotovila, da notranja revizija ni bila odrejena, čeprav je bilo nekdanjemu generalnemu sekretarju Urošu Gojkoviču to naročeno in je ta celo trdil, da revizija poteka. Po besedah naših virov je Gojkovič sedanjo vodjo revizijske službe na ta položaj postavil maja lani, zgolj tri mesece prej pa jo je na ministrstvo pripeljal iz Finančne uprave Republike Slovenije (Furs).

Dominika Švarc Pipan
Foto: Luka Dakskobler/BOBO

V poročilu je ministrica izpostavila tudi postavljanje novih vodij služb in degradacijo tistih uslužbencev, ki so opozarjali na nepravilnosti pri projektu. Omenja še pogoste kadrovske rošade in reorganizacije sekretariata ministrstva, zlasti pravne službe in službe za nepremičnine, ki sta imeli ključno vlogo pri pripravi in izvedbi projekta. Kot je znano, je službo na nepremičnine vodil nekdanji član SDS Simon Starček, ki je bil v času tretje vlade Janeza Janše nekaj časa prvi mož Fursa.

V poglavju, ki govori o sumih zunanjih vplivov na izpeljavo nakupa, je izpostavljen nekdanji glavni tajnik SD Klemen Žibert. Po navedbah ministrice obstaja sum, da je Žibert neposredno vplival najmanj v fazi zagotavljanja finančnih sredstev za izvedbo projekta v decembru lani. Na to je, kot je zapisala Švarc Pipan, kazalo več indicev. Eden od njih je hkratna menjava telefonov Žiberta in nekaterih zaposlenih na ministrstvu za pravosodje. Kot so poročali mediji, sta hkrati z nekdanjim glavnim tajnikom SD nov telefon začela uporabljati tudi nekdanji državni sekretar Igor Šoltes in Uroš Gojkovič.

Naslednji indic za Žibertovo vplivanje na izvedbo projekta je po navedbah v poročilu njegovo SMS-sporočilo šefu kabineta pravosodne ministrice Žigi Čepetu sredi decembra lani. Kot smo razkrili na N1, je Žibert to sporočilo poslal z namenom, da ga ministrica prepošlje finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču. Žibert je v SMS-sporočilu med drugim zapisal, da gre pri nakupu sodne stavbe za zadevo, ki jo je treba “izpeljati nujno, saj rešujemo perečo problematiko pomanjkanja prostora za upravno sodišče s stavbo, katere nakup je zelo ugoden”.

Kot naslednji indic je Švarc Pipan izpostavila sestanek Žiberta s Šoltesom nekaj dni pred omenjenim SMS-sporočilom. Ob tem je dodala, da za ta sestanek ni vedela, da ni bil zabeležen v Šoltesovem urniku, Žibert pa ga je za medije zanikal.

Po navedbah naših virov ima Švarc Pipan pri ugotavljanju nepravilnosti težave ne le zaradi manjkajoče in prirejene dokumentacije, temveč tudi zato, ker ključnih operativcev projekta sodna stavba že mesec dni ni v službi in torej od njih ni mogoče dobiti dodatnih informacij.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje