Menu Item
Končno poročilo Kmetijskega inštituta Slovenije, ki ga je ta pripravil po opravljenih analizah vzorcev tal z 11 zemljišč na Koroškem, kjer je bila nelegalno posipana sadra, navaja, da na nobenem preiskovanem vzorčnem mestu mejne imisijske vrednosti težkih kovin niso bile presežene. Inštitut ponovno vzorčenje priporoča v dveh do treh letih.
S problematiko nelegalno odložene industrijske sadre na kmetijskih zemljiščih na Koroškem, domnevno pa tudi ponekod na Štajerskem, se v okviru svojih pristojnosti ukvarja več institucij. Poleg kmetijskega inšpektorata sta to še okoljski inšpektorat in policija, v nadaljevanju pa tudi uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Prvo prijavo v zvezi z uporabo okoli 510 ton odpadne, sadri podobne snovi na kmetijskih zemljiščih na območju Koroške je Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo prejel marca letos. Po pregledu razmer na terenu in analizi vzorcev snovi so pristojni ugotovili, da je bila neznana bela snov industrijski odpadek in ne gnojilo, ter da so v analiziranih vzorcih te bele snovi nekatere težke kovine presegale zakonodajne mejne vrednosti.
Na podlagi preliminarnih ugotovitev je kmetijska inšpekcija naročila Kmetijskemu inštitutu Slovenije, naj izvede vzorčenje kmetijskih tal povsod tam, kjer so kmetje neznano belo snov posipali po tleh oz. jo že zaorali v zemljo. Kmetijski inštitut Slovenije je vzorčenje tal na 11 vzorčnih mestih na Koroškem izvedel aprila letos.
Analize odvzetih vzorcev tal so izvedli v centralnem laboratoriju inštituta in na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. “Na nobenem preiskovanem vzorčnem mestu zakonodajne mejne imisijske vrednosti niso bile presežene,” je v končnem poročilu zapisal Kmetijski inštitut Slovenije. Inštitut predvideva, da bo v prihodnje prišlo do razporejanja elementov v tleh in po prostoru zaradi obdelave tal in vpliva vode, zato bi bilo po njegovem mnenju smotrno izvesti ponovno vzorčenje tal v roku dveh do treh let za ugotovitev stanja, je še razvidno iz 85 strani dolgega končnega poročila, ki so ga danes s kmetijskega ministrstva posredovali zainteresiranim medijem.
Medtem ko so torej analize, ki so jih opravili pristojni glede same sadre, pokazale bistveno presežene vrednosti svinca glede na dovoljene vrednosti, ki veljajo za gnojila, in sicer tudi do 40-krat večje, pa analize vzorcev zemljine, kjer je bila bela snov že vdelana, ne kažejo preseženih vrednosti težkih kovin v zemljini.
Kmetijski inšpektorat je sicer pri vseh kmetijskih gospodarstvih, ki so predmet nadzora, uvedel prekrškovne postopke, v okviru katerih izdaja odločbe o prekrških, hkrati kršiteljem zaračunava stroške analiz vzorčenja.
S Policijske uprave Celje pa so konec maja sporočili, da so v zvezi z nedovoljenim odlaganjem sadre kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja osumljene štiri fizične in dve pravni osebi. Napovedali so vložitev kazenske ovadbe.
Da so koroški kmetje po svojih njivah in travnikih v veri, da gre za apno, raztrosili belo snov, za katero se je pozneje izkazalo, da je industrijska sadra, je prvi poročal časnik Večer konec marca letos. Snov, za katero uradno izvor še ni znan, so nekateri kmetje raztrosili po njivah in travnikih, nekateri pa so jo ob razkritju afere še imeli na kupu na svojih zemljiščih. Tem je okoljski inšpektorat naložil odstranitev kupov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!