Kaj je sadra in zakaj so kmetje beli prah posuli na polja?

Slovenija 07. Apr 202210:12 > 11:075 komentarjev
sadra gips mavec beli prah
Foto: Profimedia

Inšpekcijske službe preiskujejo, od kod je sadra, ki so jo koroški kmetje posipali na polja in v kateri so domnevno močno presežene vrednosti svinca. Kmetje so mislili, da jim je podjetje po nizki ceni prodalo apno. Preverili smo, ali lahko svinec iz onesnažene sadre preide tudi v kmetijske pridelke, ki bodo zrasli na tej zemlji.

Sredi marca so inšpekcijske službe dobile prvo prijavo o sumljivi beli snovi, ki jo je koroškim kmetom nekdo po nizki ceni prodal kot apno. Novica o poceni belem prahu se je med kmeti širila od ust do ust in do zdaj je inšpekcija začela preiskave na 21 kmetijah v občinah Slovenj Gradec, Dravograd in Mislinja s skupaj 60 hektarji zemljišč, na katerih naj bi uporabili približno 510 ton snovi, za katero se je pozneje izkazalo, da je sadra.

Kmetje so sadro na polja posuli, ker so mislili, da je apno. Tega pa v kmetijstvu uporabljajo za razkisanje tal. “Zaradi kislih padavin in intenzivne uporabe tal, predvsem pa (pretirane) uporabe umetnih gnojil, postane prst prekisla in jo je treba nevtralizirati,” razloži svetovalec za ekološko kmetijstvo Alojz Topolovec. “Najbolj pa prst zakisajo umetna dušikova gnojila,” še pravi Topolovec, ki svetuje, kako kmetovati ekološko in biodinamično brez umetnih gnojil.

“Kmetje so bili očitno zavedeni,” pojasnjuje Dušica Majer, vodja oddelka za rastlinsko pridelavo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici. “Sadro so kupili v dobri veri, da je apno, ki se uporablja kot vir kalcija in žvepla ter za zvišanje pH prsti.” Apnenje tal sicer priporočajo v jesenskem in zimskem času, koroški kmetje so zaradi suše očitno počakali na pomlad, še pravi.

Apno se uporablja tudi za “prezračevanje” oziroma mehčanje zemlje, ki je zbita od padavin in obdelave.

Kaj je sadra?

Sadra, sicer bolj znana kot mavec, je naravni mineral v sedimentnih kamninah, nastaja pa tudi v proizvodnih procesih v industriji. Za sadro na koroških poljih so najprej domnevali, da prihaja iz Steklarne Rogaška, a dokazov za to ni.

V Steklarni Rogaška so pojasnili, da sadra, ki je po kemijski sestavi kalcijev sulfat, nastaja v njihovi proizvodnji, in sicer v procesu nevtralizacije odpadne žveplove kisline z apnom. Toda njihova zadnja kontrolna analiza iz februarja je pokazala, da je vsebnost svinca in kroma pod mejo detekcije analizne metode, torej izjemno nizka, “kar je pričakovano, saj Steklarna Rogaška v proizvodnji stekla že od leta 2020 ne uporablja več svinčevega oksida, prav tako pa se kromov oksid ne uporablja pri proizvodnji”.

Za zdaj so znani izsledki analiz Kmetijskega inštituta za dva vzorca zemljin s koroških polj. V enem je bila mejna vrednost svinca 33-krat presežena, v drugem pa za osemkrat, presežene pa so bile tudi vrednosti kroma. Noben inšpekcijski postopek še ni zaključen, potekajo pa še pri nekaterih drugih podjetjih. Sadra sicer nastaja tudi pri proizvodnjah v Termoelektrarni Šoštanj, Cinkarni Celje, Steklarni Hrastnik in drugod.

Potem ko je zgodba o domnevno onesnaženi sadri razburila javnost, prijave dežujejo tudi iz nekaterih drugih krajev, je povedal direktor kmetijskega inšpektorata Primož Marolt. Zato ljudi poziva, naj skušajo pred klicem na inšpekcijo ločiti med apnom in sadro, ki je bolj granulirana in ima večja zrnca.

solata njiva kmetija polje
Žiga Živulović, Bobo

Bo svinec tudi v pridelkih?

Pomembno vprašanje je, ali bo svinec, če je bil res v sadri, ki so jo posuli po poljih, tudi v pridelkih, ki bodo tam zrasli. Slovenjgraški župan Tilen Klugler je ob obisku inšpekcijskih služb te prosil, naj se ugotavljanja dejanskega stanja lotijo urgentno, predlagal pa jim je tudi odvzem vzorcev na zasebnih vrtovih v neposredni bližini območij, kjer so uporabljali snov.

Kot pojasnjuje Dušica Majer s Kmetijsko-gozdarske zbornice, je prehajanje težkih kovin iz zemlje v rastline različno. “Hmelj ni problematičen,” pravi (onesnažena sadra naj bi bila tudi v hmeljiščih), prav tako ne vinska trta. “Največ težkih kovin ‘posrkajo’ solata, špinača, korenje, peteršilj in zelišča, manj pa krompir, čebula in žita. Prehajanje snovi pa ni problematično pri stročnicah, bučkah, paradižniku, kumarah in drugi zelenjavi.” Podatki izhajajo iz navodil, ki jih je Kmetijska zbornica pripravila za kmetovanje v s svincem onesnaženi Mežiški dolini.

Kmetijski minister Jože Podgoršek je dejal, da bodo storili vse, da zaščitijo potrošnike. “V tem primeru je varnost hrane pomembnejša od katerekoli kmetije na tistem območju, ki je uporabljala nedovoljeno sredstvo. Če se bo izkazalo tveganje, bo ta pridelek moral v uničenje,” je bil jasen minister, ki je ob tem vseeno dodal, da gre le za enkratni dogodek in morda vzorčenja ne bodo zahtevala kakšnih posebnih ukrepov. Kot je še opozoril, gnojil brez certifikatov ni dovoljeno uporabljati v kmetijstvu.

Komentari

Vaš komentar