Menu Item
Poslanci se bodo v petek na zahtevo koalicije sestali na izredni seji, na kateri bodo med drugim obravnavali vladni predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev ter predlog novele zakona o državni upravi. Državni zbor bo oba zakona obravnaval po nujnem postopku.
Poslanci se bodo v petek na zahtevo koalicije sestali na izredni seji, na kateri bodo med drugim obravnavali vladni predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, je danes sklenil kolegij predsednice državnega zbora. Na dnevnem redu bo tudi vladni predlog novele zakona o državni upravi. DZ bo omenjena zakona obravnaval po nujnem postopku.
Po predlogu zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev bodo pravosodni funkcionarji od 1. januarja do uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju prejemali mesečni dodatek v višini 600 evrov bruto. Višina dodatka ne bo odvisna od osnovne plače niti od specifike opravljanja posamezne funkcije, ampak bo izplačana v enaki višini vsem upravičencem, je vlada sporočila po ponedeljkovi dopisni seji, na kateri je določila besedilo predloga zakona.
Mesečni dodatek k plačam funkcionarjev v pravosodnem sistemu je sicer premier Robert Golob napovedal že v začetku meseca na seji občnega zbora Slovenskega sodniškega društva. Po ocenah ministrstva za pravosodje bo dodatek prejemalo 1093 sodnikov in tožilcev, finančni učinek začasnega ukrepa pa je na letni ravni ocenjen na 9,1 milijona evrov.
Napoved posebnega dodatka k plačam pravosodnih funkcionarjev je sicer sprožila val zahtev po višjih plačah tudi v drugih skupinah javnega sektorja. Sindikati vladi očitajo privilegirano obravnavo nekaterih poklicnih skupin, kar pa ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik zavrača. Po njenih besedah gre pri pravosodnih funkcionarjih za interventni ukrep do plačne reforme, s katerim na nek način odpravljajo neustavno stanje.
Po nujnem postopku
Kolegij predsednice DZ je danes brez podpore opozicijskih SDS in NSi sklenil, da DZ predlog zakona obravnava po nujnem postopku. V opozicijskih poslanskih skupinah namreč menijo, da predlog zakona ne izpolnjuje pogojev za obravnavo po nujnem postopku. Še posebej ostro so proti temu nastopili v SDS, njihov poslanec Franc Breznik je ob tem na kolegiju vladi očital kršitev poslovnika DZ in celotnega procesa delovanja DZ, saj da vlada ni podala argumentirane pravne podlage za obravnavo zakona po nujnem postopku.
Poslanke in poslanci bodo sicer na petkovi izredni seji DZ obravnavali tudi novelo zakona o državni upravi, ki določa pristojnost posameznih ministrstev ter prenos pristojnosti oziroma delovnih področij. Sprejem novele bo omogočil začetek delovanja vlade v skladu z organizacijo, kot jo je s spremembo zakona o vladi sprejel DZ.
Predlog novele prihaja po tistem, ko je DZ minuli teden potrdil še devet ministrskih kandidatov, ki so funkcije nastopili z reorganizacijo vlade v obliki, kot so si jo v Gibanju Svoboda, SD in Levici zamislili ob vstopu v koalicijo maja lani.
Na dnevnem redu izredne seje bo tudi predlog novele zakona o kmetijstvu, s katerim vlada dopolnjuje pravno podlago za začetek izvajanja skupne kmetijske politike 2023-2027 s 1. januarjem 2023 in jo tako usklajuje s pravnim redom EU. Z novelo zakona po navedbah kmetijskega ministrstva predvsem podrobneje določajo posebni upravni postopek z namenom izvajanja nove kmetijske politike.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!