Vlada je pripravila še zakonsko podlago za prenos pristojnosti ministrstev po reorganizaciji vlade. DZ ga bo v obravnavo poslal po nujnem postopku. S tem se zakon o državni upravi usklajuje z novelo zakona o vladi, ki je določila drugačno organizacijo ministrstev, so po seji vlade sporočili z ministrstva za javno upravo.
Vlada je določila besedilo predlog novele zakona o državni upravi, ki določa pristojnost posameznih ministrstev ter prenos pristojnosti oziroma delovnih področij. Sprejem novele bo omogočil začetek delovanja vlade v skladu z organizacijo, kot jo je s spremembo zakona o vladi sprejel državni zbor. DZ ga bo v obravnavo poslal po nujnem postopku.
S tem se zakon o državni upravi usklajuje z novelo zakona o vladi, ki je določila drugačno organizacijo ministrstev, so po seji vlade sporočili z ministrstva za javno upravo.
“Uveljavitev sprememb zakona o vladi in posledično zakona o državni upravi se je odložila zaradi naknadnega zakonodajnega referenduma, kjer pa je bila volja ljudstva jasna,” so pojasnili. Nenazadnje je tudi zaradi referendumske odločitve pomembno, da vlada lahko čim prej začne delovati v skladu s spremembami zakona o vladi, ki so bile potrjene v okviru zakonodajnega referenduma. S tem bo vladi omogočeno optimalno izvajanje izvršilne funkcije, in ne bo ogroženo izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost ter Evropske kohezijske politike v naslednjem programskem obdobju, so pojasnili.
Vlada predlaga državnemu zboru obravnavo novele zakona po nujnem postopku tudi zato, ker ta poleg pristojnosti posameznih ministrstev dodatno ureja tudi možnost prenosa krajevne pristojnosti pri odločanju upravnih enot iz preobremenjene upravne enote na manj obremenjeno. Upravne enote se namreč, zlasti v zadnjih dveh letih, spoprijemajo s povečanim pripadom upravnih zadev na številnih delovnih področjih.
Še posebej je ta izrazit na največjih upravnih enotah, ki poslujejo v regionalnih, urbanih, gospodarskih in univerzitetnih središčih. S spremembo oz. možnostjo prenosa krajevne pristojnosti se tako zasleduje varstvo pravic posameznika, da bo v njegovi zadevi odločeno v zakonitem roku oziroma bodo istovrstne zadeve v različnih upravnih enotah obravnavane enako, so pojasnili.
Prav tako novela zakona omogoča organom, ki morajo voditi elektronsko evidenco dokumentarnega gradiva, pridobivanje elektronskega naslova za vročanje iz centralnega registra prebivalstva, kar je podatek, ki ga je uvedel zakon o debirokratizaciji. S tem bi omogočili enako rešitev, kot je za pridobivanje podatka za vročanje v fizični obliki, tudi za pridobitev podatka, ki omogoča vročanje v elektronski obliki, so še pojasnili na ministrstvu.
Vlada je hkrati določila besedilo predloga novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnost in ga bo skupaj s spremembami zakona o državni upravi poslala DZ v obravnavo po skrajšanem postopku, so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Tudi ta novela bo omogočila začetek delovanja vlade v skladu z reorganizacijo vlade.
Poglavitna rešitev, ki jo prinaša ta novela, je vzpostavitev enotne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS), kar bo omogočilo učinkovitejše in doslednejše izvajanje ukrepov znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike. Z uvedbo enotne agencije bo poleg administrativnega optimiziranja delovanja dosežen tudi vsebinski preplet oz. omogočena neprekinjena podpora aktivnostim vzdolž celotne lestvice tehnološke pripravljenosti, so pojasnili na ministrstvu.
Novela zakona vzpostavlja tudi inovacijski svet kot najvišje strokovno telo ARIS na področju inovacijske dejavnosti, še dodajajo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!