Menu Item
Državni zbor je s 45 glasovi za potrdil Marka Borisa Andrijaniča za ministra za digitalno preobrazbo. Proti je glasovalo 44 poslancev. Odločilni glas za potrditev je prispeval poslanec Desusa Franc Jurša.
Mark Boris Andrijanič je postal minister za digitalno preobrazbo. Podprlo ga je 45 poslancev, proti jih je glasovalo 44. Odločilen je bil glas vodje poslanske skupine Desus Franca Jurše.
Upokojenski poslanci imajo v zadnjem času pri glasovanjih v državnem zboru pogosto vlogo odločilnega. Tudi tokrat se je ugibalo, kako se bodo odločili. Jurši se je pri glasovanju pridružil Branko Simonovič. Običajno vladi naklonjeni poslanec Robert Polnar je napovedal, da bo tokrat glasoval proti. V poslanskih klopeh pa je danes manjkal Ivan Hršak, ki se je na parlamentarne počitnice odpravil nekoliko pred kolegi.
Jurša je v pojasnitvi svojega glasu poudaril, da zadnjih nekaj dni doživlja “strašne pritiske” glede tega, kako bo glasoval. “Pritiski prihajajo iz vseh koncev. Enostavno jih je zelo težko prenašati. Postavljajo se nam kontrolorji glasovanja. Najbolj me boli, da mi nekdo zatrjuje, da se dilam, da se odpelje v predal zakon in da se odpelje še globlje v predal drugi zakon,” je dejal.
Na to se je na Twitterju odzval tudi premier Janez Janša. Kot je zapisal, ustava neposredno varuje svobodno odločanje poslancev. “Kazenski zakonik grožnje poslancem obravnava kot kaznivo dejanje. Upam, da policija ter tožilstvo spodnjega dokaza ne bosta spregledala,” je zapisal.
Ustava RS neposredno varuje svobodno odločanje poslancev @Drzavnizbor. Kazenski zakonik grožnje poslancem obravnava kot kaznivo dejanje. Upam da @policija_si ter #Tožilstvo spodnjega dokaza ne bosta spregledala. https://t.co/djl8q3BodM
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 16, 2021
Ta teden so bili namreč glasovi Desusovih poslancev ključni v več glasovanjih, med drugim tudi pri padlem zakonu o nalezljivih boleznih in ‘v predal pospravljenem’ zakonu o demografskem skladu. So pa poslanci te poslanske skupine podprli vladni zakon o davku na dodano vrednost ter zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim so predlagatelji zahtevali polno financiranje obveznega programa in 85 odstotno financiranje preostalih vsebin.
S tem, ko so poslanci Desusa omogočili izvolitev ministra Andrijaniča, je konec upov opozicije, da bi se jim pridružili pri konstruktivni nezaupnici proti vladi Janeza Janše. Tako se zdi vse bolj verjetno, da bo aktualna vlada zdržala do konca mandata.
Po današnjem glasovanju je povsem jasno, kdo je koalicija in kdo je opozicija, je za N1 povedal predsednik LMŠ Marjan Šarec. Desus je po njegovih besedah koalicija, saj pomeni glasovanje za ministra najvišjo obliko podpore vladi. “Pokazalo se je, da smo imeli v LMŠ prav, ko smo bili skeptični do razmišljanj, da bi lahko prišlo do ponovne vložitve konstruktivne nezaupnice,” je rekel Šarec. Zanikal je, da bi pritiskali na Juršo, njegove navedbe je razumel kot izgovor za podporo novemu ministru.
Predsednica SD Tanja Fajon pa je na Twitterju zapisala, da je današnje glasovanje pokazalo, da bodo poslanci Desus še naprej podpirali vlado in s tem prevzeli tudi odgovornost za njeno ravnanje. “Čas za spremembe še torej ni dozorel. Ampak pride. Če ne prej, na volitvah,” je dodala.
Koordinator Levice Luka Mesec pa je v izjavi za STA opozoril na nedeljski referendum, ki da je pokazal, da koalicija nima več podpore med ljudmi. Koaliciji pa po njegovem mnenju usiha moč tudi v parlamentu. Današnjo izvolitev ministra vidi kot marketinško potezo vlade, ki je bila oblikovana tik pred zdajci. “Izvolili so ga zato, da bi popravili videz, da koalicija v parlamentu nima več moči in šli na počitnice z neko zmago na papirju. A ta zmaga je bila 45 proti 44,” je dodal.
Po njegovih besedah je koalicijo rešil glas Jurše, ki da je bil “skomuniciran v zadnjem hipu”. Kot ocenjuje, je to le potrdilo šibkost koalicije v DZ. “Gre zgolj za poskus ustvarjanja videza trdnosti koalicije in naprednosti, saj pravijo, da so za digitalizacijo,” ocenjuje Mesec. Ne verjame, da se bo koalicija do jeseni okrepila, prej pričakuje nasprotno, torej, da se bo njena nemoč poglabljala.
Predsednica SAB Alenka Bratušek pa je na Twitterju objavila, da je DeSUS danes “ponovno dokazal, da je najbolj sigurna ‘koalicijska’ stranka, ko manjšinjska vlada pri ključnih glasovanjih (za ministra) potrebuje njihove glasove”. “Vse, samo da ne pride do volitev in da ohranjajo lastne stolčke,” je zapisala.
Minister Andrijanič: Čaka nas veliko dela, časa pa ni veliko
Po izvolitvi je minister Andrijanič dejal, da bo zavihal rokave. “Čaka nas veliko dela, časa pa ni veliko,” je rekel. Prizadeval si bo, da digitalizacija združi ne samo politiko, ampak tudi družbo. “Digitalno preobrazbo vidim kot timski šport, v katerem lahko Slovenija zmaga samo, če igramo vsi skupaj,” je povedal.
Današnje glasovanje obrambni minister in predsednik NSi Matej Tonin vidi kot znak, da se lahko vlada osredotoči na “bistvene stvari”. “Digitalizacija je zagotovo ena izmed ključnih stvari, ki čaka Slovenijo, če želi ujeti najbolj razviti svet,” je dodal. Meni, da se strasti po nedeljskem referendumu umirjajo. “Tudi vlada je prispevala k temu, saj smo iz procedure umaknili vsaj dva zakona, ki sta najbolj razvnemala slovensko javnost, opozicijo in državni svet,” je povedal. Današnja podpora pa po njegovih besedah pomeni, da ima koalicija dovolj glasov in lahko nadaljuje z delom.
Po oceni SMC so razmere z izvolitvijo novega ministra dodaten dokaz, da vlada lahko deluje tudi v prihodnje. “Zagotovo smo v šibkih razmerjih, tako za eno kot za drugo stran, kar pa daje poudarek predvsem demokraciji, torej pogovore in dogovore. To je tudi namen parlamenta,” je za STA ocenil vodja poslancev SMC Gregor Perič. Tudi vodja poslancev SDS Danijel Krivec je za STA povedal, da je potrditev ministra signal, da koalicija še vedno deluje. Spomnil je tudi, da je glasovanje v demokraciji glavni pokazatelj tega, kaj se lahko stori in kaj ne.
Janša ministra predlagal po potrditvi načrta za okrevanje
Premier Janša je v predstavitvi poudaril, da Slovenija do sedaj pri digitalizaciji ni bila ravno uspešna. Polovica prebivalcev meni, da tehnologija pospešuje razvoj, to pa nas uvršča na rep evropskih držav. Na digitalnem indeksu smo na 16. mestu, kar je pod povprečjem EU. Zgolj pet odstotkov storitev državljani opravijo prek spleta. Primanjkuje pa tudi ustreznega kadra, je naštel premier. Digitalizacija bo državljanom in podjetjem prihranila na milijone ur, zato ni več nekaj, kar bi bila prostovoljna izbira, ampak dejstvo, ki ga je treba sprejeti.
Spomnil je, da je Evropska komisija pred kratkim potrdila program za okrevanje in odpornost, znotraj katerega je del sredstev namenjen digitalni preobrazbi. “To je ključen razlog, da v tem času, ko je manj kot leto do konca mandata, uvajamo to koordinacijo,” je dejal.
Ministrstvo za informacijsko družbo je leta 2004 ukinila prva Janševa vlada. Pred tem je ministrstvo vodil Pavel Gantar.
Adrijanič se je samodiskvalificiral kot kandidat: ‘ustanovitev te službe, ni nenavadna, nenavadno je, da jo ni ustanovila kakšna druga vlada, že v devetdestih..’ kot da ne bi bilo MID, ki ga je razsula Janševa vlada 2004. Ignoranca ni napaka, je stanje duha.
— Pavel Gantar (@PGantar) July 16, 2021
Odločitev Desusovih poslancev neznanka do zadnjega
Podporo Andrijaničevi kandidaturi so jasno napovedali koalicijski poslanci in SNS. Opozicija je imenovanju nasprotovala, vladi pa je očitala predvsem imenovanje ministra leto pred iztekom mandata. Tudi tokrat so bili ključni glasovi poslancev upokojenske stranke Desus. Polnar je v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudaril, da imajo njihovi poslanci različne poglede na to vprašanje.
Pričakovano pa so Andrijaniča podprle koalicijske partnerice. Slovenija je na področju digitalnih tehnologij v svetovnem vrhu, je dejal Branko Grims (SDS) in izpostavil uspehe podjetij. Vendar mnogi strokovnjaki odhajajo v tujino, saj državna digitalizacija ne sledi razvoju znanosti, je dodal. Ocenil je, da je Andrijanič za to področje izjemno kompetenten.
Poslanci iz vrst NSi bodo svojega kandidata za ministra podprli, je napovedal vodja poslanske skupine Jožef Horvat. Izpostavil je, da Andrijanič odlično pozna področje, pohvalil pa je tudi razpravo na pristojnem odboru. Podporo kandidatu so napovedali v SMC. Dušan Verbič je dejal, da gre za mladega in uspešnega strokovnjaka. “Glas za je glas za postavitev Slovenije v ospredje in uporabo sredstev za digitalno transformacijo,” je povedal. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je ocenil, da je mogoče v preostanku mandata narediti še marsikaj.
LMŠ kandidature ni podprl. V stranki menijo, da kandidat gleda na digitalizacijo skozi podjetja in ne skozi družbo. “Potrebe ljudi morajo biti na prvem mestu,” je dejal vodja poslanske skupine Brane Golubović. Tudi SAB ne podpira kandidature, je rekla Maša Kociper. Opozorila je, da se vladi izteka mandat, zato ne vidijo smisla v imenovanju novega ministra. Dejala je, da se sprašujejo, ali gre pri imenovanju novega ministra iz vrst NSi za uravnoteženje moči znotraj koalicije.
Da bodo glasovali proti ministru, je napovedal še poslanec SD Franc Trček. Digitalizacija je izziv, imamo ogromno dobrih zgodb, je dejal in dodal, da je naloga unije, da to ni zgolj presek. Imenovanju so nasprotovali tudi v Levici. Poslanka Nataša Sukič je spomnila na dozdajšnje delo Andrijaniča v podjetju Uber in dodala, da je slednje prepoznano po kršenju delavskih pravic.
Vodja nepovezanih poslancev Janja Sluga se sprašuje, ali imenovanje ministra brez resorja pomeni, da ministra, pristojnega za demografijo, ne bo. Rok za njegovo imenovanje se je že iztekel. S tem imenovanjem bi namreč vlada zapolnila kvoto ministrov brez resorja.
Po zakonu o vladi ima lahko vlada poleg ministra brez resorja, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, največ dva ministra brez resorja, ki pomagata predsedniku vlade pri usklajevanju dela in opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil. Vlada že ima ministra brez resorja, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Andrijanič na odboru pritrdil nekaterim predlogom opozicije
Dopoldne so zeleno luči Andrijaničevi kandidaturi prižgali tudi člani parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Zanj je glasovalo deset članov odbora, proti jih je bilo pet.
V predstavitvi pred poslanci je Andrijanič še kot kandidat za ministra predstavil svoje prioritete, med njimi pa je izpostavil uresničitev ciljev, ki jih je pripravil strateški svet. Iz opozicijskih vrst je bilo tudi na odboru mogoče slišati očitke o kratkosti mandata, ministra, odgovornega za digitalizacijo, je namreč Janša predlagal le leto pred rednimi volitvami.
Kljub temu pa je v tem času mogoče izpeljati nekatere izmed ciljev, je prepričan Andrijanič. Meni, da je do konca leta mogoče uvesti informativni izračun za otroški dodatek. Do marca prihodnje leto pa načrtujejo izvedbo elektronskega gradbenega dovoljenja in uvedbo trajnika za plačilo obveznosti do države. Meni, da je do konca mandata mogoče vzpostaviti center za vračanje strokovnjakov v domovino in pisarno v ZDA.
Po njegovih besedah je mogoče do takrat začeti tudi projekt digitalne vključenosti. Prav pri tem je, tako Andrijanič, izjemno pomemben bon. Opaža namreč, da pogosto digitalne kompetence primanjkujejo ne samo starejšim, ampak tudi mlajšim. Pogosto tudi tisti, stari okoli 40 let, nimajo dovolj veščin za uporabo digitalnih orodji. Poudaril je, da je številne storitve že mogoče opraviti spletno, recimo na e-upravi. A se prebivalci tega ne poslužujejo, številni pa teh možnosti niti ne poznajo.
Ni pa mogoče v roku leta ali dveh v šolski sistem vpeljati novega predmeta, namenjenega informatiki in računalništvu. “Lahko pa naredimo temelje,” je povedal.
Predlog poslanca LMŠ Janija Möderndorferja, da bi zdravstvena kartica vsebovala tudi informaciji o krvni skupini in darovanju organov, je Andrijanič ocenil kot dober in napovedal, da ga bodo preučili. Izpostavil je tudi vključevanje gluhih in naglušnih, posebej pri dostopu do medijev.
Strinjal se je tudi s potrebo po medgeneracijskih centrih, na katere je opozoril Trček. Dodal je, da so se boni na drugih področjih že prijeli in so enostavni za uporabo.
Prilagoditev zakonodaje glede poročanja podjetij državi bo treba prilagoditi, a gre za tehnično prilagoditev, je ocenil kandidat za ministra. “Zveni kot majhna sprememba, ki lahko da precejšnje rezultate,” je dejal.
Strinja se tudi s pomislekom, da je treba pomagati majhnim in srednjim podjetjem, saj velika podjetja lažje vlagajo v digitalizacijo. Dejal je, da so sredstva za manjša podjetja že zagotovljena v okviru načrta za odpornost in okrevanje.
Andrijanič je v zaslišanju ocenil, da trenutek za prevzem tega resorja ni primeren. “Vedno je sto razlogov proti, ampak nekje je treba začeti,” je povedal. Na vprašanje, ali bo po morebitnem imenovanju takoj odšel na dopust, pa je odvrnil, da letos tako ali tako najbrž ne bi imel dopusta. Glede očitkov, da se ministri v zadnjem letu ministrovanja ukvarjajo zgolj z volitvami, pa pravi: “Ne bom se ukvarjal z volitvami, ne bom kandidiral, ne bom ostal v politiki, ampak želim dokončati to nalogo.”
Opozicijski poslanci na odboru izpostavili predvsem kratek mandat
Čeprav opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB pritrjujejo pomenu digitalizacije, pa menijo, da je za to potezo politično povsem neprimeren trenutek.
Poslanec LMŠ Jani Möderndorfer je na zaslišanju Andrijaniča pred pristojnim odborom poudaril, da ga moti predvsem časovna dimenzija pri imenovanju novega ministra. “Koordinacija med ministrstvi je misija nemogoče, do konca leta so narejeni načrti. Proračun je že sprejet,” je dejal poslanec. Dodal je, da bo prihodnje leto predvolilno leto, ko se običajno vsa energija ministrov usmeri samo na predvolilni boj.
Kandidata za ministra je Möderndorfer med drugim povprašal o uvedbi e-volitev. Na minulem referendumu o vodah je namreč nastalo več zapletov pri glasovanju, številni Slovenci, ki živijo v tujini, pa so javljali, da glasovnic niso prejeli. Kandidata je povprašal tudi o tem, kako namerava voditi koordinacijo med ministrstvi in drugimi deležniki ter ali je do njih že pristopil. Opozoril je, da je enotno poročanje sicer gotovo tehnološko mogoče izvesti, zapletlo pa se bo pri spremembah zakonodaje. Podatki, o katerih poročajo prebivalci in podjetja, imajo namreč različne stopnje tajnosti.
Rudi Medved (LMŠ) je ocenil, da sicer Andrijanič ima vizijo, a bi bilo bolje, če bi se o tem pogovarjali na začetku štiriletnega mandata. V predstavitvi pa je pogrešal konkretne načrte za implementacijo teh ukrepov in načrt za njihovo financiranje.
Spomnil je tudi na zaplete pri pridobivanju kvalificiranega digitalnega potrdila. Po oceni poslanca Medveda prebivalci niti natančno ne vedo, čemu je digitalno potrdilo namenjeno. “Kar zadeva popularizacijo elektronskega poslovanja z državo, je vlada to leto zamudila,” je rekel. Izpostavil je tudi združitev osebne izkaznice in kartice zdravstvenega zavarovanja ter zaplete pri izvedbi teh ukrepov.
Pri naboru teh ukrepov se po mnenju poslanca Medveda zanemarja neenakost prebivalcev: neenako opremljenost in pomanjkanje veščin. Dokler se to ne uredi, sadov digitalizacije ne bo imel možnosti uživati nihče, je dodal.
Tudi pri Andrijaniču bodo jeziček na tehtnici poslanci Desusa. Polnar je v sredo že razkril, da bo glasoval proti njemu. Svoje stališče je ponovil tudi danes. Dejal je, da ostaja podpornik vlade, a ne brezpogojno. Kot težavo je izpostavil kratkost mandata in to, da vlada spreminja svojo organizacijo tik pred koncem mandata.
Poslanec SAB Andrej Rajh je predstavitev ministrskega kandidata primerjal s tem, da hrano namesto v trgovini kupiš prek aplikacije. Meni, da je treba gradbena dovoljenja in vzdržnost zdravstvenega sistema urediti drugače kot zgolj z aplikacijo, v kateri je mogoče pogledati trenutno stanje postopka.
Pogreša ukrepe na področju energetike in prometa. Kandidata je povprašal tudi o njegovi zaposlitvi v podjetju Uber in ali bo to predstavljalo konflikt interesov.
Trček, poslanec iz vrst SD, se sprašuje o smiselnosti novega razdeljevanja bonov. “Kdo bo vse to plačal?” je vprašal. Spomnil je, da že obstajajo civilnodružbene iniciative, kjer generacija vnukov uči generacijo tretjega življenjskega obdobja o uporabi tehnologije. Meni, da je treba opolnomočiti te nevladne organizacije, do katerih ima trenutna vlada pogosto grd odnos.
Izpostavil pa je tudi vprašanje kibernetske varnosti in spomnil na primer arbitraže glede meje med Slovenijo in Hrvaško. Opozoril je na evropski obrambni sklad, ki ima na voljo za financiranje digitalne obrambe osem milijard evrov. Spomnil je tudi na navedbe, da so digitalne valute med najboljšimi možnostmi za odpravo pranja denarja. Ocenil je, da bi kot majhna država to lahko dobro izkoristili in na to vpeljali v javna naročila.
Poslanka SD Bojana Muršič je glede vlog za otroški dodatek pojasnila, da že do zdaj sistem deluje tako, da vlogo starši oddajo enkrat, ta pa se potem vsako leto avtomatsko obnavlja.
Številne težave so se pojavile tudi pri izobraževanju med epidemijo koronavirusa: nekatere družine niso imele računalnika, druge nimajo tiskalnike, številni starši niso vešči ravnanja z računalniki, prav tako pa ustreznega znanja nimajo številni učitelji, učenci v belih lisah nimajo dostopa do spleta, drugje pa je hitrost prenosa podatkov nizka, je naštela.
Nekaj očitkov zoper kandidata je nanizala poslanka Levice Nataša Sukič. Dejala je, da je kot lobist podjetja Uber prišel v Slovenijo, da bi napisal zakon, ki bi olajšal prihod tega podjetja v državo. Zdaj pa vlada, tako Sukič, nastavlja lobista za ministra, da bi preskočila vmesen sloj politikov.
Življenjepis kandidata za ministra je sicer ocenila kot impresiven. Spomnila pa je, da je pred leti sodeloval pri organizaciji za javnost zaprtega srečanja ljubljanskega srečanja trilateralne komisije, v katero so združeni zasebne lobije in se jo je zato označevalo celo kot svetovno vlado v senci.
Med ključnimi prioritetami Andrijanič izpostavlja rešitve strateškega sveta za digitalizacijo
Med glavnimi nalogami ministrstva za digitalizacijo je Andrijanič na zaslišanju pred pristojnim odborom izpostavil uresničitev čim več izmed 40 rešitev, ki jih je pripravil strateški svet za digitalizacijo.
- Javna uprava: Andrijanič se bo zavzemal za uvedbo e-gradbenega dovoljenja, ki bo z ločenim portalom omogočal vpogled v faze reševanje vloge, informativnega izračuna otroških dodatkov in davčni trajnik, s katerim bo olajšano plačevanje obveznosti do države.
- Zdravstvo: Zdravstveni zavodi bi uporabljali enotni sistem javnega naročanja, zagotoviti pa namerava tudi financiranje in širjenje tele obravnave bolnikov. Kandidat za ministra želi uvesti tudi e-oskrbo starejših, med drugim je izpostavil, da bi lahko imeli starejši napravo, ki bi zaznala nezgode, kot je padec. Uvedel bi tudi aplikacijo e-zdravje, ki bi zavarovancem omogočala vpogled v podatke.
- Gospodarstvo: Andrijanič si želi urediti enotno poročanje podjetji državam in e-notarske storitve. Med cilji pa je tudi privabljanje strokovnjakov iz tujine, uvesti si želi dohodninsko olajšavo za strokovnjake.
- Vse življenjsko učenje: Med cilji vseživljenjskega učenja je izpostavil digitalni bon za pridobivanje e-veščin, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za izobraževanja s področja digitalnih veščin, poudarek pa bi bil tudi na storitvah javne uprave. V šolah pa želi uvesti obvezni predmet računalništva in informatike.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje