Menu Item
Odločitev enega od slovenskih trgovcev, da z novim letom ukine brezplačne vrečke za sadje in zelenjavo, je v delu javnosti naletela na buren odziv. Evropska zakonodaja sicer zavezuje vse članice Unije, da do konca leta 2025 porabo zelo lahkih plastičnih vrečk zmanjšajo.
Trgovec Spar z novim letom ukinja nerazgradljive lahke vrečke za sadje in zelenjavo. Namesto tega uvaja tako imenovane plačljive biorazgradljive in mrežaste vrečke za večkratno uporabo.
Ta napoved pa je med nekaterimi uporabniki družbenega omrežja X naletela na buren odziv. Mnogi se z ukinitvijo ne strinjajo, saj alternativa po njihovem mnenju ne more biti zgolj plačljiva, številni pa menijo, da podjetja odgovornosti za okolje ne smejo preložiti zgolj na kupce.
Iz podjetja Spar Slovenija odgovarjajo, da bodo z zamenjavo plastičnih z biorazgradljivimi vrečkami letno prihranili 105 ton plastike, z ukinitvijo pa želijo potrošnike spodbuditi k spremembi navad.
Plastične vrečke za enkratno uporabo velika obremenitev za okolje
Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije je za N1 dejal, da bo poteza trgovcev, ki bodo začeli zaračunavati vrečke, “zagotovo povzročila nekaj jeze, navsezadnje tudi osveščeni potrošniki kdaj pa kdaj vrečko preprosto pozabijo”, a poziva, naj ljudje že danes v trgovino prinesejo svoje vrečke. “Želeli bi si, da trgovci ob plačljivih plastičnih vrečkah ponudijo tudi okoljsko prijaznejšo alternativo – papirnate ali vrečke iz razgradljivega materiala –, ki bi morala biti na voljo ceneje ali celo popolnoma brezplačno,” je povedal.
Poudaril je, da so trgovci v zadnjih dveh desetletjih “popolnoma spremenili način nakupa sadja in zelenjave”. “Pred tem je za pultom stal prodajalec ali prodajalka, vrečke so bile praktično brez izjeme papirnate, v eno vrečko so pogosto postavili več kot samo en izdelek. S postavitvijo samopostrežnih otokov je kupec sicer dobil več svobode pri izbiranju, a hkrati ta sistem skoraj zahteva, da vsak izdelek postavi v svojo vrečko,” je dejal Okorn.
Čeprav so vrečke majhne, lahke in ne predstavljajo velike teže v evidencah odpadkov, pomenijo veliko obremenitev za okolje. “Ko pogledamo najbolj pogoste odpadke, ki jih najdemo po naših obalah, naših vodotokih, so med prvimi desetimi najpogostejšimi navadno tudi vrečke. Tako da so bolj škodljive, kot se morda zdi,” je za N1 povedal Jaka Krajnc z društva Ekologi brez meja. Čeprav na prvi pogled ukrep deluje “malenkostno”, gre po njegovem mnenju za pomemben korak.
Kot prva država na svetu je junija v trgovinah zelo lahke plastične vrečke prepovedala Nova Zelandija, sledili so ji nekateri trgovci na Nizozemskem.
Leta 2021 smo v Evropi porabili 12,3 milijarde lahkih plastičnih vrečk, kar je prvi padec od začetka zbiranja podatkov v letu 2018, poroča evropski statistični urad Eurostat.
V Sloveniji prebivalci povprečno porabijo 82 vrečk letno, vse od leta 2019 pa je ponovno opazen trend rasti porabe. Takrat smo jih porabili 73 na prebivalca letno.
Trenutno povprečje na ravni vseh držav EU znaša 77 porabljenih vrečk, je razvidno iz podatkov Eurostata. V primerjavi z letom 2020 porabimo 11 vrečk letno manj.
Leta 2021 so največ zelo lahkih plastičnih vrečk porabili v Litvi (271), Latviji (204) in na Češkem (189). Najnižja poraba pa je bila v Belgiji (pet), na Portugalskem (devet) in Švedskem (16).
Od leta 2025 največ 40 vrečk na osebo letno
Evropska unija (EU) se reševanja težave loteva z zakonodajo, in sicer z ukrepi za zmanjšanje porabe v skladu z zahtevami evropske direktive iz leta 2015. Ta do konca prihodnjega leta predvideva znižanje oziroma ohranitev porabe vrečk na 90 na osebo letno. Do konca leta 2025 pa zakonodaja zavezuje omejitev porabe na 40 vrečk na osebo na leto.
Prav v tem trenutku EU pripravlja tudi uredbo o embalaži, ki bo predvidoma vključevala še ukrepe, ki bodo preprečevali, da bi proizvajalci za pakiranje uporabili nepotrebne sloje embalaže. Evropski parlament je glede tega sprejel stališče do zmanjšanja, ponovne uporabe in recikliranja embalaže.
Evropski poslanci in poslanke so med drugim predlagali prepoved prodaje zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, razen če je raba nujna iz higienskih razlogov ali za zagotavljanje primarne embalaže za razsuto hrano, s čimer bi preprečili nastajanje živilskih odpadkov.
Kljub zakonom glavno vlogo še vedno igra ozaveščanje
Za zmanjšanje sta – in bosta – ključna ozaveščanje in izobraževanje ljudi. Samo zakonodaji težave namreč ne bo uspelo rešiti do potankosti. Pomembno je, da potrošniki v trgovino hodijo z lastnimi vrečkami.
Odgovornost pa ni le na potrošnikih, ampak tudi na trgovcih. "Ne samo da umikajo plastične vrečke, ampak tudi, da sami pritiskajo na proizvajalce. Tudi sami imajo svoje blagovne znamke," je dodal Kranjc. Po njegovih besedah se ljudje vse bolj zavedajo, da morajo uporabljati trajnostno embalažo in embalažo za večkratno uporabo, pri čemer gre za vračanje v preverjene rešitve, ki smo jih že poznali.
S tem se strinja tudi Okorn, ki je poudaril, da potrošnike v uporabo plastičnih vrečk sili način prodaje sadja in zelenjave. "Verjamemo, da je mogoče do boljše okoljske bilance priti tudi z druge strani in sistem prilagoditi tako, da ne bo povzročal nepotrebnih odpadkov v obliki plastike za enkratno uporabo," je še povedal.
Plačljive biorazgradljive vrečke v Sloveniji že zdaj ponujajo tudi nekateri drugi trgovci, a poleg njih ponujajo tudi brezplačne nerazgradljive lahke vrečke. Klasične lahke nakupovalne vrečke so narejene iz lahkega polietilena, ki ni biorazgradljiv. Poznamo tudi druge lahke vrečke, ki pa so biorazgradljive – ali papirnate ali iz posebnih razgradljivih materialov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje