Učinkovitost mestnega avtobusnega prevoza je odvisna od številnih podrobnosti, a ena izmed ključnih je pogostost voženj. Še tako sodobni avtobusi, še tako jasen in tehnološko podprt sistem sporočanja prihodov, še tako udobne avtobusne postaje in še tako dodelan plačilni sistem ne morejo privabiti potnikov na avtobuse, ki vozijo preredko.
Zato se je Mednarodni institut za potrošniške raziskave tokrat osredotočil na pogost voženj. Primerjalno ocenjevanje potrjuje, da žal velika večina avtobusnih povezav v 15 pregledanih mestih s skupaj nekaj več kot sto različnimi linijami vozi preredko glede na potrebe uporabnikov.
Slovenski javni prevoz je še bolj neprijazen za vse, ki ga že ne poznajo dovolj dobro. Linije ne vozijo v enakomernih časovnih intervalih, imajo zapletene obratovalne režime in trase.
Močne hrbtenice nimajo niti v Ljubljani in Mariboru
Med raziskavo pogostosti linij v slovenskih mestih so ugotovili, da močne hrbtenice nimajo niti v naših dveh največjih mestih, Ljubljani in Mariboru, kjer je le nekaj linij takšni, ki si zaslužijo dobro oceno. V celotni Sloveniji ostanejo samo še štiri mestne linije, ki čez dan vozijo v povprečju na 20 minut ali manj: in sicer dve v Piranu, ena v Kopru in škofjeloška linija, ki povezuje železniško postajo s centrom.
V povprečju vseh linij je ocena javnega prevoza v večini mest pomanjkljiva ali nezadovoljiva. Izjema sta Piran, ki nima veliko linij mestnega prometa, zato dve dovolj pogosti dvigneta tudi povprečno oceno za celotno mesto, in Ljubljana.
Niti ena linija v Murski Soboti ne vozi na manj kot uro
Najmanj potrošnikom prilagojen mestni potniški promet pa imajo v Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, na Ptuju in v Velenju … V prekmurski prestolnici, denimo ni niti ene linije mestnega prometa, ki bi vozila na manj kot eno uro, kar je s stališča alternative avtomobilu nesprejemljivo. Poleg tega mestni avtobus po 18. uri sploh ne vozi, kar se na nekaterih linijah dogaja tudi v nekaj drugih mestih, celo v Mariboru sta dve takšni liniji.
V Kranju in Novem mestu liniji, ki ne vozita dopoldne
V Kranju in Novem mestu po dveh linijah mestni avtobus ne vozi v dopoldanskem času. Za uporabnika to pomeni, da bo, denimo, ostal brez prevoza po jutranjem zdravniškem pregledu, zato se ne smemo čuditi, če se bo pred zdravstveni dom pripeljal z avtomobilom. S stališča mesta pa se je verjetno pametno vprašati, ali je linija zasnovana tako, da zajame čim večji delež prebivalstva v določenem delu ali pa gre v resnici zgolj za šolski oziroma delavski avtobus.
Vsekakor bi si morali prizadevati, da bi z dovolj pogostim javnim prometom pokrili čim večji del prebivalcev mesta. Mestni avtobusni prevoz je pomemben tudi za povezavo parkirišč na obrobju mesta s središčem, kar zmanjšuje pritisk avtomobilov na natrpana središča. Slovenska mesta so trenutno še daleč od tega, da bi mestni prevoz lahko priporočali kot alternativo avtomobilu. Okoljsko zavednim potrošnikom tako ostajata predvsem hoja in kolesarjenje, so zaključili na Mednarodnem institutu za potrošniške raziskave.
Primerjalno ocenjevanje mestnega avtobusnega prevoza v slovenskih mestih je sofinanciralo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vse ugotovitve so dostopne na spletnem mestu Potrošnikov zoom.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!