Nevarne pragove, ki so jih na Jesenicah odložili v bližino blokov, bodo morali umakniti ali prekriti

Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je po opozorilih krajanov ugotovila, da je izvajalec del med gradnjo nove železniške postaje na Jesenicah v bližino stanovanjskih objektov odložil okoli 500 lesenih pragov, premazanih z okolju in zdravju nevarnim kreozotom.

Zadevo je na podlagi prijav pod drobnogled vzel tudi Inšpektorat RS za okolje in energijo. Ta je 21. maja odredil, da mora v 15 dneh zmanjšati emisije hlapnih snovi iz lesenih železniških pragov, skladiščenih ob železniški postaji Jesenice. Med ukrepi so prekrivanje pragov, premestitev skladišča ali druga tehnična rešitev za preprečevanje emisij. V primeru neizpolnitve odločbe lahko sledi prepoved uporabe lokacije za skladiščenje, so za STA pojasnili v Inšpektoratu RS za okolje in energijo.

"Skladno z izdano odločbo Inšpektorata RS za okolje in energijo bo v predpisanem roku, 15 dni od vročitve odločbe, izveden eden izmed predlaganih ukrepov za zmanjšanje emisij hlapnih snovi," so zagotovili v direkciji za infrastrukturo.

Gre za "začasno skladiščen material"

Pojasnili so, da gre za začasno skladiščenje lesenih železniških pragov, ki so bili skladno s projektno dokumentacijo in pogodbenimi določili demontirani v okviru izvajanja nadgradnje železniškega vozlišča na Jesenicah. Rabljeni leseni pragovi so predvideni za ponovno uporabo oziroma ponovno vgradnjo pri izvedbi stranskih tirov.

"Ker so navedeni pragovi predvideni za nadaljnjo uporabo v okviru projekta, se jih obravnava kot začasno skladiščen material, namenjen nadaljnji vgradnji, in ne kot odpadek, namenjen odstranitvi. Material je skladiščen na zemljišču investitorja oziroma na zemljišču, ki je namenjeno izvajanju predmetnega projekta," so izpostavili v direkciji.

Prekrivanja naloženih lesenih pragov so se že lotili, krajani pa opozarjajo, da bi bilo treba preprečiti tudi morebitno iztekanje strupenih snovi v zemljo.

V Alpe Adria Green so opozorili, da so stari železniški pragovi zaradi svoje sestave po evropski zakonodaji in slovenski klasifikaciji opredeljeni kot nevarni odpadek. Ob visokih temperaturah kreozot hlapi in izteka, ob dežju pa se te strupene snovi izpirajo neposredno v zemljo, podtalnico in posledično v vrtnine.