Menu Item
Čeprav je zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet avgusta lani, predvidel, da naj bi se pravica do oskrbovalca družinskega člana začela izvajati s 1. januarjem 2024, še nihče od tisoč vlagateljev ni prejel odločbe. Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, je šele zdaj vzpostavilo potrebno informacijsko infrastrukturo. Zakon, ki je začel veljati avgusta lani, pa očitno čakajo nekateri resnejši popravki. Ministrstvo za drugo polovico leta namreč napoveduje njegovo dopolnjevanje.
Šele štiri mesece po tem, ko naj bi se začela izvajati prva pravica iz novega zakona o dolgotrajni oskrbi, pravica do oskrbovalca družinskega člana, je ministrstvo za solidarno prihodnost vzpostavilo informacijski sistem, ki bo strokovnim delavcem na centrih za socialno delo omogočil izdajanje odločb.
“Informacijski sistem je vzpostavljen. V prihajajočih dneh bodo CSD (centri za socialno delo, op. a.) lahko začeli z izdajo odločb novih vlog,” so nam v ponedeljek sporočili z ministrstva. Na vprašanje, kdaj pričakujejo, da bo vseh tisoč vlagateljev, ki želijo uveljaviti pravico do oskrbovalca, prejelo odločbe, na ministrstvu niso odgovorili.
Tisoč novih vlog in 460 vlog za preoblikovanje
Po podatkih Skupnosti centrov za socialno delo so centri od decembra prejeli 1005 novih vlog za oskrbovalca družinskega člana ter 466 vlog za preoblikovanje statusa družinskega pomočnika, ki je bil opredeljen v zakonu o socialnem varstvu.
Center bo odločbe izdal na podlagi mnenj invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki bo ocenjevala, ali prosilec zaradi težke motnje v duševnem razvoju ali pa zaradi hude gibalne oviranosti potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.
Do oskrbovalca družinskega člana so upravičeni tisti, ki bodo na podlagi ocene CSD oz. invalidske komisije ZPIZ uvrščeni v 4. ali 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe, kar pomeni, da potrebujejo največ pomoči pri vsakodnevnih opravilih. To so na primer ljudje, ki so nepokretni, ljudje z napredovalo demenco, tisti s težko motnjo v duševnem razvoju …
Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da tisti, ki bo imel pravico do oskrbovalca, ne bo mogel hkrati imeti oskrbe v domu za starejše, prav tako mu ne bo pripadala dolgotrajna oskrba na domu. Tudi pravice do dnevne dolgotrajne oskrbe (torej dnevnega varstva) v tem času ne bo imel.
18 strokovnih delavcev bo moralo obiskati vse vlagatelje
Z izdano odločbo CSD se pravica do oskrbovalca sicer še ne bo izvajala, je opozorila sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec. Po odločbi bo namreč moral strokovni delavec obiskati upravičenca, z njim opraviti razgovor in na podlagi tega pripraviti začasni osebni načrt. Šele s podpisom tega načrta se bo pravica torej začela izvajati, je pojasnila.
Kako dolgo bo to trajalo, na centrih še niso testirali. Odvisno je tudi od tega, kako hitro bodo invalidske komisije pripravile in posredovale ocene o upravičenosti. Miklavec je povedala, da so centri za zdaj dobili le manjši delež teh ocen. Spomnimo, da je ministrstvo šele v začetku februarja podpisalo pogodbo z ZPIZ.
“To, da od vloge, ki je bila lahko vložena že decembra, do izvajanja pravice mine tako veliko časa, se nam zdi velik problem,” je poudarila. Zakon po njeni oceni tudi sicer predpisuje zapleten proces dostopanja do pravic, namesto da bi zagotovil čim hitrejše odzivanje na potrebe ljudi.
“Ljudje niso roboti”
Na 16 območnih centrih za socialno delo je trenutno zaposlenih 18 strokovnih delavcev za področje dolgotrajne oskrbe, na vsakem centru po eden, razen na ljubljanskem in mariborskem, kjer sta zaposlena po dva.
“Ti zaposleni morajo za vse svoje območje zagotavljati svetovanje, ocenjevanje, izdajanje odločb … Za vse to pa je potreben čas. Ljudje niso roboti. Za to, da se vzpostavi delovni odnos, je potreben čas. Pogovor, ki ga mora strokovni delavec opraviti z upravičenci, se dotika najbolj intimnih stvari,” je dejala Milavec. Opozorila je, da bodo zaradi preobilice dela oziroma zaradi premalo kadra upravičenci z zamudo dostopali do pravic.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost kljub temu v letošnjem letu ne načrtujejo kadrovske okrepitve centrov. “Zakon o dolgotrajni oskrbi je v svojem prehodnem obdobju predvidel 18 zaposlitev, ministrstvo je teh 18 zaposlitev izpeljalo. V letu 2025, ob polni uveljavitvi določb, pravic in storitev iz zakona pa je predvidenih dodatnih 110 zaposlitev. Skupaj torej 128,” so nam odgovorili.
Zakon namreč predvideva, da bodo s 1. januarjem 2025 centri za socialno delo postali enotne vstopne točke za dolgotrajno oskrbo. V prihodnjem letu se bodo začele izvajati tudi preostale pravice: 1. julija pravica do dolgotrajne oskrbe na domu ter e-oskrba, 1. decembra pa še pravica do dolgotrajne oskrbe v institucijah ter pravica do denarnega prejemka.
Novela zakona: spremembe tudi glede upokojencev?
A še preden se bo zakon, ki je začel veljati avgusta lani, začel v polnosti izvajati, bo očitno noveliran. To so potrdili tudi na pristojnem ministrstvu. “Zakon bo predvidoma noveliran v drugi polovici letošnjega leta,” so zapisali. Spremembe bi se lahko nanašale tudi na status upokojencev, ki skrbijo za družinskega člana.
Kot smo na N1 opozorili že pred meseci, je namreč zakon o dolgotrajni oskrbi upokojence povsem zaobšel. Čeprav so podatki jasni in kažejo, da je med tistimi, ki skrbijo za svoje družinske člane, največ prav upokojencev, ti ne morejo dobiti statusa oskrbovalca, s tem pa tudi ne “plače”, plačanega dopusta in usposabljanj.
“V iskanju izboljšav sistema je minister po sprejetju zakona v stalnih pogovorih z deležniki iz strokovne javnosti in civilne družbe, tudi glede vloge upokojenk in upokojencev, ki nudijo oskrbo družinskim članom na domu na prijazen in vključujoč način. V luči izraženega interesa slednjih na ministrstvu za solidarno prihodnost preučujemo tudi možnost vključitve upokojenk in upokojencev v institut oskrbovalca družinskega člana, kar pa bi terjalo določene spremembe ob naslednji novelaciji zakona, skupaj z zagotovitvijo finančnih sredstev za izvajanje razširjene pravice,” so navedli na ministrstvu.
Oskrbovancu bo pripadal 1,2-kratnik minimalne plače, če bo skrbel za enega družinskega člana, oziroma 1,8-kratnik minimalne plače, če bo skrbel za dva. Pogoj je, da izstopi s trga dela (torej pusti službo oziroma se odjavi iz evidence brezposelnih) in se v celoti posveti oskrbi svojega družinskega člana. Pripadalo mu bo tudi 21 dni dopusta, v tem času pa bo svojec, za katerega skrbi, imel nadomestno oskrbo bodisi na domu bodisi v instituciji, določa zakon.
Več o pravicah iz novega zakona, ki se bodo postopoma uveljavljale v prihodnjih dveh letih, in o ključnih odprtih vprašanjih lahko preberete v našem dosjeju, ki je dostopen tukaj: N1 dosje o dolgotrajni oskrbi
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje