Čeprav podatki kažejo, da levji delež skrbi za svoje bolne in obnemogle svojce pri nas opravijo upokojenci, jih je dolgo pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi preprosto zaobšel. Upokojenci po zakonu namreč ne morejo dobiti statusa oskrbovalca družinskega člana. Pridobili ga bodo lahko zaposleni in brezposelni, ki bodo za oskrbo svojih hudo bolnih in obnemoglih družinskih članov prejemali denarno nadomestilo, višje od minimalne plače, 21 dni plačanega dopusta ter usposabljanje in strokovno svetovanje. Zakaj za upokojence to ne bo mogoče, ni povsem jasno.
Ko je ministrstvo za zdravje pred leti s tako imenovanimi pilotnimi projekti preverjalo smiselnost rešitev dolgotrajne oskrbe, se je še črno na belem potrdilo, kar ni bilo presenečenje za nikogar.
Povprečna starost ljudi, ki skrbijo za svoje obnemogle družinske člane, je bila nekaj čez 63 let. Večinoma za svojce skrbijo torej upokojenci. Še več: po podatkih OECD pri nas za svoje družinske člane skrbi približno 15 odstotkov ljudi, starih nad 50 let, kar Slovenijo uvršča nad povprečje OECD.
A kljub temu novi zakon o dolgotrajni oskrbi upokojencem ne omogoča, da bi tudi formalno pridobili status oskrbovalca družinskega člana ter s tem tudi določene pravice.
“Ker ni kadra, ki bi izvajal dolgotrajno oskrbo, si ne predstavljamo, da bi bili upokojenci izključeni. Brez upokojencev se sistem dolgotrajne oskrbe namreč sploh ne bo mogel izvajati,” razočarano ugotavlja predsednica komisije za zdravstveno in socialno varstvo v Zvezi društev upokojencev Rosvita Svenšek.
Opozarja pa tudi, da bi moralo biti delo upokojencev, ki bodo skrbeli za svoje družinske člane, priznano in ovrednoteno enako, kot delo tistih, ki v ta namen izstopijo s trga dela.
“Povprečna pokojnina je nižja od denarnega nadomestila”
Od 1. januarja letos se v Sloveniji izvaja prva pravica iz dolgo pričakovanega novega zakona o dolgotrajni oskrbi. To je pravica do oskrbovalca družinskega člana.
Kdo je lahko oskrbovalec?
Oskrbovalca družinskega člana lahko dobijo tisti upravičenci do dolgotrajne oskrbe, ki jih center za socialno delo uvrsti v 4. in 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe. Torej tisti obnemogli, ki potrebujejo tudi največ pomoči.
Zanje lahko kot oskrbovalec na domu skrbi zakonec ali zunajzakonski partner, hči ali sin, starš, brat ali sestra, vnuk ali vnukinja, tast ali tašča, zet ali snaha, svak ali svakinja.
Pogoj za pridobitev statusa oskrbovalca je izstop s trga dela, kar v praksi pomeni, da lahko oskrbovalci družinskega člana postanejo samo zaposleni, ki pustijo službo, ali brezposelni, ki se odjavijo iz evidenc brezposelnih. Upokojenci pa ne.
Oskrbovalec mora po zakonu prebivati na domu tistega, ki ga oskrbuje, in mu zagotavljati vso potrebno oskrbo, v zameno za to pa bo od države prejel plačilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače, če bo skrbel za enega družinskega člana, oziroma 1,8-kratnika minimalne plače, če bo skrbel za dva.
Pripadalo mu bo tudi 21 dni dopusta in osnovno 30-urno usposabljanje, ki ga bo izvajala Socialna zbornica, ter na vsaj tri leta še dodatno 20-urno usposabljanje za obnovitev znanja o oskrbi. Prav tako bo imel pravico do strokovnega svetovanja, določa zakon.
Ker ima oskrbovalec tudi pravico do dopusta, bo svojcu, za katerega skrbi, v tem času pripadla tudi nadomestna oskrba, in sicer v instituciji ali na domu, lahko pa bo namesto tega dobil denarni prejemek v sorazmernem deležu.
Čeprav upokojenci nosijo levji delež skrbi za svoje obnemogle družinske člane, statusa oskrbovalca torej ne bodo mogli dobiti, s tem pa tudi ne nobene od navedenih pravic. Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, statusa oskrbovalca za upokojence v zakonu o dolgotrajni oskrbi ni predvidelo.
Tatjana Milavec iz Skupnosti centrov za socialno delo pripoveduje, da se upokojenci z vprašanji o statusu oskrbovalca že obračajo nanje. Hkrati pa opozarja, da je povprečna pokojnina nižja od denarnega nadomestila oziroma “plače”, ki jo bodo po zakonu od države prejeli tisti zaposleni in brezposelni, ki se bodo odločili postati oskrbovalci svojega družinskega člana.
Brez pravega pojasnila
Na vprašanje N1, zakaj so se tako odločili, so na ministrstvu za solidarno prihodnost odgovorili le z navajanjem določb iz zakona, z vsebinskim odgovorom, zakaj je tako, pa niso postregli.
Pojasnili so, da “upokojenec po zakonu o dolgotrajni oskrbi ne more postati oskrbovalec družinskega člana, saj bi moral zapustiti trg dela ali nastopiti delovno razmerje s polovičnim delovnim časom”, kot to določa novi zakon. Ker pa ni na trgu dela, ga zato ne more zapustiti, prav tako ne more nastopiti delovnega razmerja s polovičnim časom, saj je ta določba namenjena tistim, ki so že v delovnem razmerju, so še pojasnili na ministrstvu.
Upokojenci se sicer po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju lahko ponovno zaposlijo, v tem času pa pokojnine ne prejemajo. Zakaj se za podobno rešitev niso odločili tudi v primeru statusa oskrbovalca, ni jasno.
Na neformalni oskrbi – torej oskrbi, ki jo izvajajo sorodniki in drugi bližnji, ki niso strokovnjaki, zaposleni na tem področju – sloni celoten sistem dolgotrajne oskrbe. Ne le v Sloveniji, pač pa tudi v drugih evropskih državah.
A OECD že opozarja, da bo zaradi staranja prebivalstva na eni strani potreb po dolgotrajni oskrbi vedno več, na drugi strani pa bo zaradi zmanjševanja družin in višje stopnje zaposlenosti, še zlasti žensk, neformalnih oskrbovalcev zmeraj manj.
Zato bi morale države, svari OECD, krepiti formalno oskrbo, da bodo lahko potrebe po dolgotrajni oskrbi v prihodnosti sploh še zadovoljevale.
Serija člankov o dolgotrajni oskrbi na N1
Ker je dolgotrajna oskrba ena najbolj nujnih reform, ki jih Slovenija potrebuje, in reforma, na katero smo čakali več kot dve desetletji, od januarja letos, ko je začela velja prva pravica iz zakona o dolgotrajni oskrbi (pravica do oskrbovalca družinskega člana), o dolgotrajni oskrbi na N1 poročamo podrobno in poglobljeno.
Ni dvoma, da je to ena najbolj kompleksnih reform, a hkrati ni dvoma tudi o tem, da je pomembnih vprašanj še vedno precej več kod odgovorov. Ministrstvo za solidarno prihodnost je že zamudilo rok, določen v zakonu o dolgotrajni oskrbi, po katerem bi morali imeti vse podzakonske akte že januarja. Pri tistih, ki bodo dolgotrajno oskrbo izvajali, je zato nervoza že zelo velika. Podzakonski akti bodo namreč natančneje določili, kako se bo zakon izvajal.
Več o sistemu dolgotrajne oskrbe ter o težavah pri tem preberete v rubriki Poglobljeno na N1 v članku Reforma, ki smo jo čakali 20 let, v članku o pravici do oskrbovalca družinskega člana, ki velja od 1. januarja letos, in v članku o pomoči in oskrbi na domu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje