Menu Item
V Salonitu Anhovo pred sredino obravnavo predloga novele zakona o varstvu okolja, ki so ga vložili nevladniki, poudarjajo, da bodo v primeru potrditve sprožili ustrezne postopke na ustavnem sodišču. Pobudniki novele medtem ocenjujejo, da glas za pomeni glas za ljudi in čistejši zrak. Prebivalci Anhovega so opozorili, da so doslej plačali visoko ceno. "Ogromno bolezni, razpad družin in uničeno okolje," je na novinarski konferenci poudaril Franc Bevčar.
Pred obravnavo predlagane novele zakona o varstvu okolja na odboru DZ za infrastrukturo, okolje in prostor so o predlaganih rešitvah na novinarski konferenci spregovorili predstavniki nevladnih organizacij Eko krog, Društvo Eko Anhovo in dolina Soče, Amnesty International Slovenija, Inštitut 8. marec in PIC, ki so novelo tudi pripravile. Po njihovem je njen glavni namen zmanjšati onesnaževanja okolja v dolini reke Soče.
Namen novele je na zakonski ravni določiti strožje mejne vrednosti izpustov iz sosežigalnic, tako da bi bile enake, kot so za sežigalnice, saj morajo biti enake strupene snovi urejene na enak način, je na novinarski konferenci civilnodružbenih organizacij, ki so predlog novele v DZ vložile s podpisi volilcev, v Ljubljani dejala Kristina Krajnc z Inštituta 8. marec.
Predvidene so tudi strožje določbe glede nadzora, obratovalnega monitoringa ter obveščanja ministrstva, občine in ljudi, prav tako je predlagano, da se nespoštovanje določb o mejnih vrednostih, obratovalnem monitoringu in poročanju opredeli kot prekršek, ne kot lahki prekršek, kot je trenutno določeno, je strnila Krajnc. Dodala je, da se usklajujejo s pristojnim ministrstvom in poslanskimi skupinami, in napovedala, da v predlogu ne bo več uvedbe okoljske dajatve.
Župan Kanala ob Soči Miha Stegel je ocenil, da lahko ta zakon, ki je po njegovih besedah apolitičen in neideološki, v trenutni sestavi DZ dobi široko podporo. “Edino glas ‘za’ je glas, s katerim lahko politiki izkažejo, da iskreno stojijo za zdravjem ljudi,” je dejal in dodal, da predlog podpirajo tudi Skupnost občin Slovenije ter občinska sveta Kanala in Krškega.
Zakonodaja s področja sežiga in sosežiga v Sloveniji je jasen primer prevlade zasebnih partikularnih interesov nad javnim interesom in zdravjem ljudi, je menil Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. To, ali bo predlog potrjen, bo pokazatelj, kaj je koaliciji in celotni politiki bolj pomembno: zdravje ljudi ali zasebni interesi lastnikov velikih obratov in njihovi dobički, je menil in dodal, da imajo obljube, da bi se problematika uredilo s podzakonskimi akti, 25-letno zgodovino, zato je čas, da se preneha sprenevedati.
Vlada je v mnenju o predlogu novele namreč navedla, da bi bila predlagana izenačitev zahtev glede naprav za sosežig in sežigalnic nesistemska in da bi jo bilo primernejše urejati s podzakonskimi predpisi. Sopredsednik zunajparlamentarne stranke Vesna in vodja društva Ekokrog Uroš Macerl je poudaril, da bi bila kakršnakoli omilitev zakona oziroma opredelitev standardov za sosežig le z uredbo “pljunek v obraz ljudi, ki že leta ob cementarnah in drugih sosežigalnicah trpijo nedopustno visoke emisije smrtonosnih plinov”. Sprejetje zakona po njegovem mnenju zavira kapital, ki namesto da bi del visokih dobičkov namenil za očiščenje izpustov, raje “skuša kupiti politiko”. Poslance je pozval, naj “ostanejo ljudje” in vsaj nekoliko omilijo krivico, ki se dogaja ljudem ob teh napravah.
Salonit bo imel po potrditvi zakona štiri leta časa, da se prilagodi novim pravilom. Tudi če bo zakon sprejet v obliki, kot je bil vložen, pa prebivalci Soške doline ne bodo dihali zraka, obremenjenega z enakimi izpusti, kot denimo prebivalci v bližini celjske sežigalnice odpadkov. Več o tem, kaj prinaša zakon preberite v tem članku.
Prizadevanja za zakon podpirajo tudi v mednarodnih organizacijah Greenpeace in Amnesty International. Kot je dejala Lena Penšek iz Greenpeacea Slovenija, stanje v Anhovem kaže na to, da se zdravje ljudi ter okolja in narave postavlja včasih na zadnje mesto, saj “boji v obrobnih krajih daleč od prestolnic in odločevalcev niso zadostna prioriteta, ker ne prinašajo političnih točk”.
K sprejetju novele so pozvali tudi prebivalci Anhovega
Metka Naglič iz Amnesty Internationala Slovenija je poudarila, da vprašanja zdravja in življenja ter enakosti pravic terjajo zakonsko zaščito. To, da bi standarde določili z uredbo, ne z zakonom, bi bila “izdaja” ljudi na območju Anhovega in tistih, ki so dali svoj glas za zakonske spremembe, saj obstaja nevarnost, da bi se uredba spreminjala v skladu z vsakokratnimi interesi.
K sprejetju novele so pozvali tudi nekateri prebivalci z območja Anhovega. Predsednik Društva Eko Anhovo in Dolina Soče Bogomir Bavdaž je denimo dejal, da je nedopustno, da “lahko kapital in država zavajata ljudi, da živimo v čistem, normalnem, zdravem okolju”, Franc Bevčar je opozoril, da so prebivalci doslej plačali visoko ceno – ogromno bolezni, razpad družin in uničeno okolje, Lucija Pascolat iz civilne iniciative Danes pa se je vprašala, kakšna je prihodnost doline, če se pa duši v nekontroliranih izpustih, in mladih, ki živijo “v žrelu kapitala”.
Predlog novele je v prvem branju DZ novembra dobil podporo 50 poslancev, eden je bil proti, v sredo bo na mizi pristojnega odbora DZ. “Prvič se bo odločalo o tem, ali bodo oblast in politične stranke prisluhnile kapitalu, ki že desetletja ubija … ali lokalnemu prebivalstvu, ki ima pravico živeti v zdravem in varnem okolju,” je dejala Nika Kovač z Inštituta 8. marec in dodala, da imajo prvič občutek, da so slišani, tudi v tem, da je nujno spremeniti zakon, ne samo uredbe.
V Salonitu ob potrditvi o varstvu okolja v ustavni postopek
Kot so v sporočilu za javnost zapisali v podjetju Salonit Anhovo, v postopku priprave sprememb zakona o varstvu okolja ves čas iščejo konstruktivno rešitev, ki bi bila skladna z evropskim pravom in slovensko ustavo. “Predlagali smo, da se pri postavljanju strožjih pogojev za delovanje cementarne zgledujemo po Nemčiji, ki je med vsemi državami EU uvedla najstrožje standarde na tem področju, a hkrati upoštevala njihovo izvedljivost,” so dodali.
Predlagatelji zakonske novele, ki je že prestala prvo branje v državnem zboru (DZ), vztrajajo pri izenačitvi pogojev delovanja med sežigalnicami in napravami za sosežig (cementarno), kar po navedbah Salonita lahko onemogoči njihovo dejavnost. “Tak pristop po našem mnenju krši načelo enakosti pred zakonom in načelo proste gospodarske pobude ter je zato neustaven,” so poudarili.
Če bo v DZ sprejet zakon v predlagani obliki, se bodo v Salonitu Anhovo, kot napovedujejo, odločno zavzeli, da “okoljska zakonodaja v Sloveniji ostane skladna z ustavo in temeljnimi listinami EU, ki predstavljajo naš osnovni skupni družbeni dogovor”. Če bo treba, dodajajo, bodo o očitnem odklonu od evropske zakonodaje obvestili Evropsko komisijo in tam sprožili ustrezne postopke.
Ob vložitvi novele lansko jesen so sicer v Salonitu dejali nekoliko drugače, in sicer da so “sami pro-aktivno, v naši vlogi za novo okoljevarstveno dovoljenje (OVD), predlagali mejne vrednosti, ki ustrezajo mejnim vrednostim, ki veljajo za sežigalnice” ter da se njihovi “cilji ne razlikujejo od nevladnih organizacij”. Dodali so, da predlagajo, “da Slovenija ostane zvesta evropskemu sistemu najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT), ki je dokazano dal pozitivne rezultate v preteklih desetletjih”.
“Salonit napoveduje ustavno presojo zakona, ki ščiti ljudi v Anhovem. Če bi bila sama tuj kapitalist, ki na zdravju ljudi vsako leto zasluži 10 milijonov, bi verjetno storila enako,” je sporočilo anhovskega podjetja komentirala Nika Kovač.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje