Potem ko so civilnodružbene organizacije v parlament prinesle več kot potrebnih pet tisoč podpisov podpore predlogu sprememb zakona o varstvu okolja, so zdaj na potezi poslanci. V koaliciji predlog zakona načeloma podpirajo, se pa lahko zakon v parlamentarnem postopku še spremeni. Bodo poslanci pod pritiskom? Zakonskim spremembam, ki bi izenačile izpuste cementarn in sežigalnic, glasno nasprotujejo v gospodarstvu, do predloga pa so kritični tudi v državnem svetu.
Inštitut 8. marec, civilna iniciativa Danes ter društvo Eko Anhovo in dolina Soče so v dveh tednih zbrali več kot potrebnih pet tisoč podpisov podpore predlogu sprememb zakona o varstvu okolja in jih danes prinesli v parlament.
Ključna sprememba, ki jo predlagajo, je izenačitev pogojev, ki jih morajo izpolnjevati namenske sežigalnice odpadkov, s tistimi, ki veljajo za tako imenovani sosežig (več v okvirčku spodaj). Za tovrstno spremembo zakonodaje so se večkrat zavzeli tudi zdravniki, ki so opozorili na škodljive posledice sosežiga odpadkov na zdravje okoliških prebivalcev.
Zdaj so na potezi poslanci. Zbrani podpisi državljanov državni zbor zavezujejo zgolj k temu, da mora zakonski predlog obravnavati. V organizacijah, ki so zbrale podpise, so danes napovedali, da bodo vse parlamentarne stranke prosili za sestanek in podporo zakonu. “Srčno upamo, da bo zakon sprejet že novembra in se bo ponovno pokazalo, da v tej državi obstajajo teme, ki povežejo prav vse,” je poudarila Tanja Matijašević iz Inštituta 8. marec.
Predlog zakonskih sprememb so podprli tudi občinski svetniki Kanala ob Soči, kjer stoji Salonitova cementarna in sosežigalnica. Poleg svetnikov list občanov so ga na lokalni ravni podprli predstavniki Gibanja Svoboda, SDS in NSi, medtem ko so sejo obstruirali trije svetniki SD in ena svetnica Desusa.
Žiga Živulović, BOBO
Kaj bodo storili poslanci?
V koaliciji so predlogu naklonjeni. Najbolj v Levici, ki je leta 2021 v sodelovanju z okoljskimi iniciativami v državni zbor že vložila zakon o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov, v katerem je bila predlagana podobna izenačitev mejnih vrednosti in strožji pogoji merjenja izpustov snovi v zrak kot v zdajšnjem predlogu. Predlog Levice takrat ni dobil zadostne podpore, zdaj pa so v Levici pozivali ljudi, naj predlog civilnih iniciativ podprejo s podpisom. “Tudi v koalicijski pogodbi je na našo pobudo določeno, da bomo zagotovili neodvisno izvajanje obratovalnega in kontrolnega monitoringa izpustov, za emisije izpustov v zrak pri sosežigu odpadkov pa bomo uveljavili strožje evropske standarde,” so še zapisali v najmanjši koalicijski stranki.
V Gibanju Svoboda poudarjajo, da so “že v predvolilni kampanji in svojem programu poudarjali, da si zaslužimo državo, ki ji je mar za okolje in ki tako skrb za okolje kot skrb za človeka postavlja v središče svojega delovanja”. V Svobodi poudarjajo, da pri sosežigu ne gre za zasledovanje podnebnih, okoljskih ciljev, katerih del je zmanjševanje količine odpadkov, ampak se sosežig izvaja izključno zaradi gospodarskih, poslovnih razlogov. “Tako ne vidimo utemeljenih razlogov, da bi veljali standardi, ki bi lahko ogrozili zdravje ljudi v okolici obrata gospodarske družbe, ki odpadke sosežiga,” so poudarili.
Dodali so, da “namen predloga novele zakona” podpirajo in da je njihov cilj sprejeti učinkovito rešitev, ki bo ščitila okolje, prebivalce in njihovo zdravje. Na naše vprašanje, ali bi zakonski predlog civilnih iniciativ kakorkoli spreminjali z amandmaji, niso odgovorili.
Socialni demokrati pravijo, da pozdravljajo pobude v prid zdravja ljudi in varovanja okolja ter se zahvaljujejo civilnodružbenim organizacijam, ki so pripravile spremembe zakona. “Dobronamerno bi ob tem dodali, da se tovrstne pobude v preteklosti niso izkazale za povsem imune na politizacijo, kar je namesto izboljšav zakonodaje, temelječe na strokovnih argumentih, prineslo veliko polemik in žal tudi populizma, čemur se moramo danes ob tej in vseh nadaljnih pobudah odločno zoperstaviti,” so ob tem zapisali. Dodali so, da bodo konstruktiven sogovornik v argumentirani razpravi o vsebini in določbah zakona, saj si želijo, “da skupaj pridemo do dobrih, vzdržnih in izvedljivih rešitev, ki bodo služile zdravju ljudi in okolja.”
Tudi oni niso odgovorili na vprašanje, ali bi zakon kakorkoli popravljali z amandmaji. Prebivalci Soške doline imajo za zdaj slabe izkušnje s politiko, ki naj bi varovala njihovo zdravje, zato jih tudi zdaj skrbi, da bi zakon pod vplivom lobijev v parlamentu zvodenel.
Gospodarstvo odločno proti
Da bo lobiranja pri poslancih veliko, nakazujejo dozdajšnji odzivi iz gospodarstva. Po besedah generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesne Nahtigal s predlogom zakona, ki po njihovem mnenju ni v skladu z evropsko zakonodajo, niso bili seznanjeni niti pristojni strokovni organi, med njimi Agencija za varstvo okolja (Arso). “Nesprejemljivo je tudi, da predlog zakona prinaša dodatne stroške, administrativna bremena tako za podjetja kot javno upravo, s tem pa se ne bo čisto nič pripomoglo k čistejšemu okolju,” je še dejala Nahtigal in dodala, da bodo slovenska podjetja izpostavljena dodatnim obremenitvam, ki jim njihovi konkurenti v drugih državah niso.
Pri predlogu zakonskih sprememb gre po besedah Nahtigal tudi za zavajanje javnosti, saj da posledic ne bo nosil le Salonit, ampak več kot dvesto podjetij v državi. “Ključna pri vseh teh zakonih mora biti strokovna javnost in ne parcialni interesi nevladnikov,” je poudarila.
Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Slovensko-nemška gospodarska zbornica in Advantage Austria Ljubljana (Salonit je v italijansko-avstrijski lasti, op. p.) so sicer na predsednika vlade, ministrsko ekipo, poslanske skupine in državni svet naslovili pismo, v katerem so izrazili nasprotovanje zakonu.
Na njihovo pobudo so se hitro odzvali v državnem svetu in sklicali sestanek. “Tako pomemben zakon, kot je skrb za ljudi in okolje, se mora obravnavati ne samo v enem okolju, pač pa je treba najprej vprašati stroko, ki pove tehnične zahteve, potem pa se mora politika odločiti,” je po sestanku dejal predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Že prihodnji teden se bodo po naših informacijah predstavniki gospodarstva oglasili tudi na obisku pri nekaterih poslanskih skupinah.
Kaj pomeni izenačitev izpustov?
Na trditve gospodarstvenikov so se odzvali v občini Kanal ob Soči ter jih označili za nepravilne in zavajajoče. “Izenačitev mejnih vrednosti je nujna, kar smo spoznali na primeru azbesta,” je poudaril župan Miha Stegel in dodal, da uveljavitev strožjih varstvenih ukrepov dopušča tudi evropska zakonodaja. “Če bi v preteklosti sledili samo interesom gospodarstva, bi še danes delali z azbestom,” je dejal Stegel, ki je bil pred izvolitvijo na županski položaj predsednik civilne iniciative Danes, ki je zbirala podpise.
Kaj je (so)sežig?
Vsak prebivalec Slovenije pridela po okrog pol tone odpadkov na leto. Tisti del odpadkov, ki ga ni mogoče reciklirati, se termično obdela oziroma sežge. Velik del teh odpadkov danes izvažamo, sicer pa sta možnosti za njihovo termično obdelavo dve. Prva je sosežig odpadkov, pri katerem se odpadki uporabljajo kot gorivo za proizvodnjo cementa, kot to počnejo v cementarni Salonit Anhovo. Druga možnost pa je sežig odpadkov, pri katerem nastaja toplota za ogrevanje in/ali elektrika. V Sloveniji imamo le eno tako sežigalnico odpadkov, Toplarno Celje, v načrtu je postavitev še ene v Ljubljani.
Odpadki za sežig v celjski toplarni
V zdajšnji zakonodaji za cementarne, ki sosežigajo odpadke, veljajo drugačna pravila kot za namenske sežigalnice. Mejne vrednosti se pri nekaterih parametrih precej razlikujejo:
N1
Salonit z rekordnimi dobički
Salonit Anhovo je podjetje v avstrijsko-italijanski lasti. Lani je ustvarilo 120,4 milijona evrov prihodkov, kar je zadoščalo za rekorden 23,7-milijonski dobiček. Prihodke od prodaje, ki so se leta 2022 povečali za 37 odstotkov in znašali 117,3 milijona evrov, so po eni strani poganjale visoke cene cementa, po drugi pa rekordna proizvodnja, ki jim jo je uspelo tudi prodati.
Jure Makovec, BOBO
Salonit Anhovo, ki se je pred kratkim preimenoval v Alpacem, pa ne prodaja le cementa, ampak tudi “termično obdelavo” odpadkov, saj mu zanjo plačujejo komunalna podjetja. Letno lahko cementarna kot “alternativno gorivo” porabi do 109 tisoč ton odpadkov.
“V Salonitu Anhovo smo sami proaktivno v naši vlogi za novo okoljevarstveno dovoljenje (OVD) predlagali mejne vrednosti, ki ustrezajo mejnim vrednostim, ki veljajo za sežigalnice. Naši cilji se torej ne razlikujejo od nevladnih organizacij,” so na naša vprašanja odgovorili v podjetju iz Anhovega, a dodali, da je njihov predlog, da “Slovenija ostane zvesta evropskemu sistemu najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT), ki je dokazano dal pozitivne rezultate v preteklih desetletjih”.
Pri spremembi OVD so predlagali uvedbo “inovativnih rešitev, ki bodo vodile do 15-odstotnega znižanja ogljičnega odtisa in istočasno omogočile znižanje ključnih emisijskih parametrov”. Med ukrepi je tudi nadomeščanje fosilnih goriv, ki jih deloma uporabljajo za proizvodnjo cementa s še več alternativnimi gorivi, to je gorivi iz predpripravljenih odpadkov, “kar pripomore k razvoju krožnega gospodarstva,” pravijo v Salonitu.
Sklop posodobitev, ki ga načrtujejo, bo vreden okoli 40 milijonov evrov. “Tudi v primeru sprejetja zakona kot takega, se bo Salonit kot velika družba ustrezno prilagodila in še naprej spoštovala predpise, čeprav je nevarnost, da bomo na enotnem evropskem trgu v nekonkurenčnem položaju, kar lahko ogrozi naše izvoze, ki znašajo okoli 40 odstotkov naše realizacije,” so zapisali in dodali, da bo sprememba zakonodaje verjetno pomenila “večjo težavo za manjša podjetja in industrijske obrate, ki ne bodo prenesli finančnih in materialnih vložkov, potrebnih za merjenje in poročanje, kar lahko ogrozi celo njihov obstoj”.
Ob tem opozarjajo na običajno dolgotrajne postopke pridobivanja novih dovoljenj. “Mi lahko naročimo tehnološko opremo šele, ko imamo ustrezna dovoljenja, potem je potrebno upoštevati dobavne roke za inovativno tehnologijo ter namestitev in priključke na sami lokaciji. Ocenjujemo, da bo po pridobitvi vseh dovoljenj trajalo približno tri leta, da uspešno zaženemo tehnologijo,” so opozorili in dodali, da “okolica Salonita Anhovo sodi med okoljsko najmanj obremenjena območja”, zato bi glavno pozornost v državi “morali nameniti mestnim središčem velikih mest, v katerih prebivalci dihajo najslabši zrak”.
Salonit bo imel po potrditvi zakona štiri leta časa, da se prilagodi novim pravilom. Tudi če bo zakon sprejet v obliki, kot je bil vložen, pa prebivalci Soške doline ne bodo dihali zraka, obremenjenega z enakimi izpusti, kot denimo prebivalci v bližini celjske sežigalnice odpadkov. Vse vrednosti v zgornji tabeli in zakonodaji so namreč določene v miligramih na kubični meter zraka, ki pride iz dimnika.
“Maksimalni pretok zraka glavnega izpusta Salonita Anhovo je 620.000 kubičnih metrov na uro, kar je približno 20-krat toliko kot je izpust celjske sežigalnice, ki je 30.000 kubičnih metrov na uro,” poudarja kanalski župan Stegel in dodaja, da bo sprememba zakona zgolj prvi korak do boljšega zdravja prebivalcev Anhovega in sosednjih vasi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!