Anhovo in sosežig: vlada bi ob popravkih podprla spremembo zakona

Slovenija 15. Jan 202421:59 0 komentarjev
Salonit Anhovo
Salonit Anhovo. (Foto: Jure Makovec, BOBO)

Vlada bi predlog novele zakona o varstvu okolja, ki so ga vložili nevladniki in je prestal prvo branje v DZ, lahko podprla, a ob ustreznih popravkih določb, predvsem glede monitoringa.

Predlagana izenačitev zahtev glede naprav za sosežig in sežigalnic pa bi bila nesistemska in bi jo bilo primerneje urejati s podzakonskimi predpisi, meni vlada.

Kot je vlada zapisala v mnenju, ki ga je sprejela na današnji dopisni seji pred torkovo novinarsko konferenco nevladnikov in sredino obravnavo predloga na pristojnem odboru DZ, podpira zahtevo po zagotovitvi zdravega življenjskega okolja. Pri tem meni, da je treba k reševanju okoljske problematike na območju celotne Slovenije, torej tudi na območju občine Kanal ob Soči, pristopiti sistematično, z jasnimi končnimi cilji, metodologijami in postopki.

“Vlada ni naklonjena urejanju okoljske problematike z določbami, ki urejajo posamične primere. Predlog novele zakona posega v sistemske določbe, katerih izvršljivost je pogojena s podzakonskimi predpisi za vse ostale naprave. Takšen pristop je vprašljiv z vidika razmerja med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti,” so navedli v sporočilu urada vlade za komuniciranje.

Vlada je kljub temu naklonjena zagotavljanju višjih okoljskih standardov, zato bi ob ustreznih popravkih posameznih določb lahko predlog zakona podprla. “Predvsem se navedeno nanaša na strožje zahteve pri izvajanju obratovalnega monitoringa in poročanju o rezultatih obratovalnega monitoringa ter povišanju glob za prekrške v zvezi z obratovalnim monitoringom,” je zapisala.

Določbe, ki se nanašajo na izenačitev zahtev za obratovanje naprav za sosežig z zahtevami, ki trenutno veljajo za sežigalnice, pa so sicer za vlado sprejemljive, vendar nesistemske, saj v sistemskem zakonu urejajo podrobnosti, za katere zakon pooblašča vlado ali ministra. Vlada zato meni, da bi bilo to pravnosistemsko primerneje urejati s podzakonskimi predpisi.

Delovna skupina Zdravniške zbornice Slovenije za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje predlog novele podpira, so danes sporočili iz zbornice.

“Predlog zakona sledi vsebini zdravniškega poziva in številnim zdravniškim prizadevanjem, s katerimi zdravniki od leta 2020 množično pozivamo odločevalce k izenačitvi mejnih vrednosti izpustov onesnaževal za sežig in sosežig. Zdravje mora biti zagotovljeno vsem prebivalcem v enaki meri, ne glede na kraj njihovega bivanja ali druge okoliščine,” so zapisali člani delovne skupine Metoda Dodič Fikfak, Miran Brvar, Nevenka Mlinar, Ana Mavrič in Marina Praprotnik.

Med drugim opozarjajo, da je največja naprava za sosežig umeščena na območje srednje Soške doline, kjer beležijo največje število poklicnih in okoljskih bolezni v Sloveniji, ki so že tako povzročene s preteklim industrijskim onesnaževanjem in kjer je število rakavih obolenj nadpovprečno visoko. “Prebivalci v okolici Anhovega bi že zato potrebovali posebno okoljsko obravnavo, vendar so trenutno zaščiteni slabše kot prebivalstvo v okolici sežigalnic,” poudarjajo.

Predlog novele so s podpisi volilcev v DZ vložili Inštitut 8. marec, društvo Eko Anhovo in Dolina Soče ter Civilna iniciativa Danes. Pripravili so ga v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha, saj je glavni namen predlaganih sprememb zmanjšati onesnaževanja okolja v dolini reke Soče.

Z novelo bi izenačili standarde glede izpustov, ki veljajo za sosežigalnice, s tistimi, ki veljajo za sežigalnice. Trenutno namreč za cementarne veljajo milejši pogoji za sežig odpadkov kot za sežigalnice.

Predlagano je tudi, da se na vseh večjih izpustih naprave izvaja enak obratovalni monitoring kot na glavnem izpustu ter da se frekvenca poročanja o monitoringu poveča z letne v mesečno.

DZ je novembra v prvi obravnavi s 50 glasovi za in enim proti sklenil, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. V koaliciji so ga načeloma podprli, pri čemer je Gibanje Svoboda opozorilo, da je treba biti pri sprejemanju tovrstnih zakonskih rešitev previden. V SDS so želeli vključitev najširše strokovne javnosti, da bi prišli do zakona, ki ne bi povzročil nasprotovanj v gospodarstvu in tudi v drugih okoljih, v NSi so opozorili, da predlog v trenutni obliki prinaša nepredvidljive posledice za gospodarstvo.

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor bo predlog novele obravnaval v sredo.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!