Menu Item
Državni zbor je z 51 glasovi za in 25 glasovi proti sklenil, da je predlog novele zakona o zaščiti živali primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog sicer v delu javnosti povzroča precej razburjenja. Stroka opozarja, da k njegovi pripravi ni bila povabljena, delu, ki se nanaša na spremembo nadzora rejnih živali, nasprotujejo tudi kmetje. Prvopodpisana pod zakonski predlog Meira Hot (SD) je v predstavitvi stališča predlagateljice zakona dejala, da zakon ne napada kmetov in rejcev živali.
Državni zbor je z 51 glasovi za in 25 glasovi proti sklenil, da je predlog novele zakona o zaščiti živali primeren za nadaljnjo obravnavo.
Predlog so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD). Med drugim so vanj zapisali ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah.
Kot so navedli, je cilj sistemska nadgradnja veljavne zakonodaje, predvsem na področjih svetovanja, nadzora in odkrivanja nezakonitih ravnanj z živalmi ter njihove oskrbe. Večina sicer za svoje živali dobro skrbi, a kot je ob predstavitvi predlaganih sprememb opozorila poslanka Hot, so “žal med nami še vedno posamezniki, ki držijo živali na verigah celo življenje ali jih zapirajo v premajhne prostore”.
Meira Hot je v uvodni predstavitvi stališča predlagateljice zakona dejala, da je bila v zadnjih tednih gostja številnih javnih razprav, kjer so se kresala mnenja podpornikov in nasprotnikov zakona. Slednji so večkrat poudarili, da bo zakon degradiral veterinarsko stroko in da bo nesorazmerno posegel v zasebnost kmetov, rejcev in lastnikov živali.
“Temu ne bo tako. Ne gre za napad na kmete in rejce živali. V veliki večini imajo ti zgleden odnos do živali, za kar se jim na tem mestu iskreno zahvaljujem. Poudarjam pa tudi, da ne gre za degradacijo veterinarske stroke ali njenih inšpekcijskih služb,” je poudarila poslanka SD.
Ob tem je dodala, da z zakonsko novelo dejansko nudijo roko pomoči veterinarski stroki, prav tako pa se z nobenim dejanjem ne poskušajo postavljati nadnje.
Veterinarska stroka je do predloga novele kritična, ker da ne odgovarja na dileme, ki se pojavljajo pri izvajanju obstoječega zakona. Nekatere določbe so nejasne, nezakonite in morda celo neustavne, menijo na Veterinarski zbornici Slovenije in Veterinarski fakulteti, kjer v noveli vidijo nezaupnico in degradacijo veterinarske stroke.
Kmetje zahtevajo, da se iz predloga novele umakne določbo, da bi morale biti v klavnicah nameščene kamere. Nasprotujejo tudi pooblaščenim svetovalcem, ki bi lahko med drugim na kmetijah ugotavljali morebitne nepravilnosti. Novela je nepremišljena in uvaja rokohitrske rešitve za zaščito živali, ki lahko povzročijo več škode kot koristi, so prepričani na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Kmetijska ministrica Irena Šinko je v obrazložitvi vladnega stališča dejala, da vlada podpira redni postopek sprejemanja zakonske novele, v svojem nagovoru pa je poudarila, da bi bilo nekatere dele novele zakona še dopolniti in popraviti. Kot je dejala, novela v opredelitvi mučenja vključuje tudi hudo malomarnost kot obliko krivde, vendar pojma hude malomarnosti kazenski zakonik in zakon o prekrških ne opredeljujeta, zato bi ga bilo treba določiti. Tako bi se jasno razlikovalo med prekrškom in kaznivim dejanjem.
“Novela določa obvezno označevanje za vse mačke, pri čemer je treba izpostaviti, da bi lahko šlo pri predlagani določbi za poseg v pravico do zasebnosti posameznika, ker je pri tako imenovanih zunanjih mačkah kot tudi pri tako imenovanih prostoživečih mačkah pereča zlasti problematika nenadzorovanega razmnoževanja, in je zato med drugim treba natančneje izpostaviti javni interes za uravnavanje populacij mačk z ukrepi za spodbujanje sterilizacij in kastracij mačk, kar bi nato skupaj z označevanjem pripomoglo k zmanjšanemu številu mačk brez skrbnika,” je dejala kmetijska ministrica.
Ob tem je poudarila, da novela uvaja popolno prepoved uporabe živali v cirkusu in na “cirkusu podobnih prireditvah”, vendar slednja fraza nima natančne opredelitve, kaj se šteje pod takšno prireditev. “Kaj se šteje kot cirkusu podobno prireditev? Se popolna prepoved uporabe vseh živali lahko razširi na vse razstave in prikazovanja živali, na sejme in na tekmovanja z živalmi? To se more natančneje definirati,” je opozorila Šinko.
Odnos družbe do živali in živih bitij je pokazatelj stopnje humanosti
V predstavitvi stališča poslanske skupine Levica je poslanka Tatjana Greif poudarila, da je odnos družbe do živali in živih bitih pokazatelj humanosti, razvitosti in ne nazadnje tudi demokracije v družbi.
Poleg že omenjenih novosti, ki jih prinaša zakonska novela, je dodala, da se z zakonom vzpostavlja tudi podlaga za izvajanje video nadzora v klavnicah in vpogled posnetkov ravnanja z živalmi uradnemu veterinarju.
“Pretepanje in grobo ravnanje z živino sta v naših klavnicah žal prevečkrat rutinska praksa. To je treba preprečiti. Dokazi o slabi praksi mučenja živali v klavnicah so v javnost prišli zahvaljujoč prav nevladnim organizacijam in njihovemu delu, saj inšpekcijske službe ob ugledih niso ugotovile ničesar. Z omogočanjem video nadzora bo teh zlorab manj,” je poudarila Greif.
Dodala je še, da je treba vsem generacijam ponovno privzgojiti spoštljiv odnos do živalskega sveta v vsaj njegovi raznolikosti, ki bogati naš svet. “Skrajni čas je, da prevrednotimo svoj odnos do živali, do živega sveta in narave, ki so nam bili dani v življenju, da z njimi sobivamo in ne, da si jih lastimo, lastninimo, izkoriščamo ali zatiramo, celo mučimo ali pobijamo,” je dejala poslanka Levice in dodala, da so živali šibek člen, ki jim moramo dati glas, jih zaščititi, varovati in skrbeti za njihovo blaginjo.
Poslanec Svobode Tomaž Lah pa je zbrane v veliki dvorani državnega zbora opozoril, da država na področju zakonodaje za zaščito živali do sprememb v letu 2021 ni naredila temeljnih premikov, ob tem pa je zaostala tudi za najnaprednejšimi državami Evropske unije na tem področju.
“Ni skrivnost, da smo v Gibanju Svoboda zagovorniki zaščite in dobrobiti živali in ponosni smo na to. Izboljšanje varstva in zaščite živali je bila in je ena izmed naših prioritet, konec koncev pa ambicioznost na tem področju pomeni tudi določeno stopnjo moralne in etične naprednosti vsake družbe,” je dejal Lah in dodal, da v Sloveniji na tem področju deluje zelo aktivna civilna družba.
Dodal je, da je novela zakona o zaščiti živali neposreden odziv na angažiranost civilne družbe ter dokaz zavezanosti, da se izboljšajo pogoji za življenje živali v Sloveniji.
Opozicija nasprotuje sprejemu novele: Zakon bi morala pripraviti stroka
V poslanski skupini SDS menijo, da se novela zakona o zaščiti živali v osnovi sicer bere dobronamerno, a da je že ob njegovem nastajanju prišlo do številnih osnovnih napak. Po besedah poslanca Jožefa Jelena je ena od teh napak, da pri pripravi zakona ni sodelovala ustrezna stroka, predvsem veterinarska. Prav veterinarji so v odzivu na predlagano zakonsko novelo dejali, da zakon ni odraz dilem pri izvajanju obstoječega zakona, ne odgovarja na aktaulne razmere na področju zaščite živali, prav tako pa ni usklajen z določili celotnega zakona, ki je v veljavi.
Po mnenju veterinarjev pomeni tudi nezaupnico in degradacijo veterinarske stroke. Kritični so bili tudi do uvedbe pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali, ki bi po novem potrebovali zgolj 40-urni tečaj, po katerem naj bi znali presojati pravilnost oskrbe rejnih kot hišnih živali. “Gre za razvrednotenje veterinarskega poklica,” so ocenili na Kmetijsko gospodarski zbornice Slovenije.
Jelen je ob tem poudaril, da je na področju zaščite živali treba še marsikaj storiti, vendar predlagane spremembe, ki so si jih zamislili v koaliciji, grejo v škodo živalim, prav tako pa so tudi žaljive in nespoštljive do dela slovenskega kmeta.
Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, ki je po izobrazbi veterinarka, je v svojem nagovoru dejala, da bi se morali politiki pri pripravi omenjenega zakonskega predloga posvetovati s stroko in jo tudi upoštevati. “Zakon, o katerem se danes pogovarjamo, bi moral biti zelo strokoven zakon. Mi bomo pa govorili danes o živalih kot politiki. Živali, ki so čuteča bitja, si zaslužijo, da jim pomaga stroka, politika pa naj stroko podpre. Tu se je zgodilo ravno obratno,” je izpostavila poslanka NSi.
Dejala je, da so v NSi po januarskem posvetu o zaščiti živali, ki je potekal v DZ, pričakovali, da bo stroka pripravila dober zakon, ki ga je treba pripraviti in sprejeti. To se ni zgodilo, priprave zakona pa se je lotila politika, ki pa po njenem mnenju “ni imela srečne roke”, a dodala, da verjame, da so imeli pripravljavci in podpisani pod zakon dobre namene.
Opozorila je na eno od večjih pomanjkljivosti v zakonu iz oktobra 2021, ki je tudi predlagana novela ne odpravlja, in sicer financiranje zavetišč. Zavetišča za živali namreč pokajo po šivih, zato je treba rešiti problem njihovega financiranja.
“Dajmo politiki poslušati kmete, dajmo poslušati stroko. Kmetje so praviloma dobri in odgovorni lastniki živali, razen redkih izjem. Zaradi tega v Novi Sloveniji pozivamo, naj kmetje in veterinarji delajo tisto, kar najbolje znajo, naj skrbijo oziroma nadzirajo svoje živali. Politiki pa umaknimo ta zakon in ga napišimo še enkrat, da bo takšen kot mora biti,” je poudarila Čadonič Špelič.
Ob tem pa je stranke vladajoče koalicije tudi pozvala, da naj si preberejo mnenje, ki ga je podala vlada, ki dejansko potrjuje njene izrečene besede. “Sledite mnenju vlade in sledite mnenju stroke, ker samo tako boste za živali naredili največ,” je še dodala poslanka NSi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje