Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki so ga vložili koalicijski poslanci, močno razburja. Po burnem soočenju mnenj med prvopodpisano pod zakonom poslanko SD Meiro Hot in predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice Romanom Žvegličem se je odzvala tudi veterinarska stroka. Ta ocenjuje, da predlog zakona ne odgovarja na aktualne razmere na področju zaščite živali in pomeni nezaupnico ter degradacijo veterinarske stroke.
Koalicija je prejšnji teden v parlamentarni postopek vložila novelo zakona o zaščiti živali. Najprej je zavrelo med kmeti – zanje je bil predlog kaplja čez rob, prekinili so pogajanja z vlado in napovedali nadaljevanje stavkovnih aktivnosti. Napeto je bilo tudi v oddaji N1 STUDIO, v kateri sta se soočila pod zakon prvopodpisana poslanka SD Meira Hot in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič.
Na predlog zakona se je odzvala tudi veterinarska stroka, za katero je že Žveglič opozoril, da je bila iz priprave zakona popolnoma izključena. Kot so zapisali, so predlog novele zakona o zaščiti živali skupaj s pravno službo podrobno proučili in ugotovili, da ta ne odgovarja na aktualne razmere na področju zaščite živali, ne upošteva veljavnega pravnega reda in ob tem predstavlja nezaupnico veterinarski stroki.
Nov zakon bi uvedel obvezno označevanje mačk – kot so zapisali predlagatelji, morajo lastniki mačk lastne vzreje do dopolnjenega dvanajstega tedna starosti zagotoviti njihovo identifikacijo. Ob tem veterinarska stroka opozarja, da pri predlogu ni upoštevano dejstvo, da obstaja več kategorij mačk. Poleg tistih, ki imajo jasnega lastnika, poznamo tudi prostoživeče mačke in mačke, ki prav tako živijo zunaj, a jih ljudje hranijo in zanje občasno poskrbijo.
“Mačke, ki nimajo lastnika, bodo tako kot do sedaj neoznačene, saj zakonsko določilo obvezuje samo lastnike mačk oziroma tiste, ki priznavajo, da so lastniki mačk. Ugotavljanje lastništva pa ni opredeljeno v predlogu,” so zapisali in dodali, da predlog ne prispeva k izboljšanju blaginje mačk. Predlog zakona sicer predvideva sankcioniranja v primeru neupoštevanja obveznega označevanja mačk.
Predlagatelji zakona med prepovedana dejanja po novem uvrščajo tudi “zadrževanje živali na premajhnem prostoru brez možnosti rekreacije”. Kot opozarja veterinarska stroka, nikjer ni opredeljeno, kdaj je rekreacija zadostna. Ob tem so dodali, da že obstoječi zakon v 7. členu določa, da mora skrbnik živali zagotoviti svobodo gibanja, primerno glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečujejo nepotrebno trpljenje. Če tega skrbnik živali ne upošteva, je določena tudi denarna sankcija.
“Pooblaščeni svetovalci so degradacija veterinarske stroke”
Precej razburjenja je povzročil predvsem predlog uvedbe instituta pooblaščenega svetovalca nevladne organizacije, ki bi postal komplementaren sistem inšpekcijskega nadzora za zaščito živali. V predlogu zakona je predvideno sodelovanje nevladnih organizacij s pristojnimi organi za veterinarstvo, s tem pa tudi zbiranje dokazov o kršitvah zakona o zaščiti živali.
Zbrani dokazi pooblaščenega svetovalca in njegove izjave se lahko uporabijo v inšpekcijskem postopku, v primeru suma mučenja živali ali ogrožanja življenja živali pa je določen 24-urni odzivni rok pristojnega organa. V primeru nestrinjanja pooblaščenega svetovalca z odzivom lahko ta zahteva ponovno presojo pred komisijo upravnega organa.
Veterinarji opozarjajo, da je poseg v pravico do zasebnosti pod določenimi pogoji dopusten, vendar morajo v pravnem postopku za izvedbo tako pridobljenega dokaza obstajati posebej utemeljene okoliščine.
Glede na dosedanje odločitve ustavnega sodišča bi lahko bilo predvideno pooblastilo pooblačenega svetovalca, da zazna nepravilnosti in jih fotografira, sporno. “Zakon ne podaja zagotovila, da fotografiranje, za katerega se podaja zakonsko pooblastilo, ne predstavlja zakonskih znakov kaznivega dejanja oz. da so ti nujno izključeni,” pravijo in opozarjajo tudi na določila o varstvu osebnih podatkov.
Prav tako ni jasno, pravijo, ali bo pooblaščencu za doseg cilja dopustno celo vstopanje za zasebno zemljišče.
“Diktirati inšpektorju, kaj bo štel za dokazano in kako bo presojal dokaze, je nezakonit poseg v inšpekcijski postopek,” pravijo in dodajajo, da je zoper vsako odločitev uradnega veterinarja na razpolago redno pravno sredstvo v obliki pritožbe, ki jo presojajo pravniki v okviru drugostopenjskega organa in kasneje sodišča.
“Čemu je torej namenjen nadzor tričlanske komisije s pooblaščencem z najmanj srednješolsko izobrazbo in 40-urnim usposabljanjem? Po našem mnenju gre za presedan, ki je v neskladju s pravnim redom Republike Slovenije in predstavlja očitno degradacijo in je znak nespoštovanja do veterinarske stroke,” so poudarili.
Prehodnim hlevom veterinarji ne nasprotujejo
Z novim zakonom se uvaja tudi prepoved delovanja cirkusov in cirkusom podobnih prireditev, ki za nastopanje ali prikazovanje uporabljajo živali. Po oceni veterinarjev bi bil potreben ponoven premislek tudi pri tem členu, saj je “prepoved definirana na način, da lahko potencialno obsega tudi prikazovanje dresure lipicancev v Lipici in prikazovanje dresure ter šolanja psov”.
Predlog zakona uvaja popolno prepoved privezovanja psov po vzoru številnih evropskih držav. Veterinarska stroka splošni prepovedi privezovanja psov na verige sicer ne nasprotuje, a meni, da je predlog črtanja točke (h) 15. člena zakona nepremišljen, brez presoje posledic in potencialno diskriminatoren, saj ne naslavlja problematike velikih pasem psov, ki so zaprti v majhnih stanovanjskih enotah.
Točka (h) omenjenega 15. člena določa, da je dovoljeno privezovanje psov s širokimi ovratnicami, ki niso na zateg ali z oprsnicami na vodoravno vodilo, ki je dolgo najmanj pet metrov in je najmanj dva metra nad tlemi, s privezom, ki psu omogoča najmanj štiri metre gibanja v obe stranski smeri od vodoravnega vodila.
Veterinarji predlagano izgradnjo prehodnih hlevov za rejne živali sicer podpirajo, a ob tem opozarjajo, da mora biti jasno določeno, kako dolgo odvzete živali bivajo v takšnem objektu. “Rejne živali je treba po našem mnenju po odvzemu in namestitvi v prehodnem hlevu oskrbeti, nato pa čim prej odprodati v nadaljnjo rejo ali pa poslati v zakol. Iz težjih zdravstvenih razlogov se jih lahko tudi evtanazira,” so ob tem zapisali.
Pod odziv na predlog zakona sta podpisana dekanja Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani izr. prof. dr. Breda Jakovac Strajn in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje