Pred poslanci reforma šolstva: kaj se spreminja za osnovnošolce?

Žiga Živulovič jr./BOBO

Ena od prioritet, ki si jo je ob prevzemu mandata zastavila Golobova vlada, je prenova šolskega sistema. Prve konkretne spremembe osnovnošolskega izobraževanja, ki so jih pripravili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, bodo poslanci obravnavali ta teden. Na ministrstvu pričakujejo, da bo predlog šel gladko skozi parlamentarno proceduro, saj imajo širok konsenz za spremembe, ki so nujne. Kaj se spreminja za osnovnošolce?

Poslanci bodo v četrtek obravnavali spremembe zakona o osnovni šoli, ki je eden izmed delov šolske reforme. Novosti uvaja predvsem pri nacionalnem preverjanju znanja (NPZ), razširjenem programu, šolanju na domu in učenju tujega jezika. Kar nekaj sprememb prinaša tudi za učence s posebnimi potrebami. Minister Darjo Felda je poudaril, da so v novelo vključili le spremembe, za katere so dosegli širši konsenz.

Vodja sektorja za osnovno šolstvo Sandi Vrabec pričakuje, da bo predlog šel gladko skozi parlamentarno proceduro, saj so za njim številne argumentacije, spremembe pa so nujne glede na stalne prilagoditve, ki jih mora vpeljevati šolski sistem. Na ministrstvu si želijo, da bi bil zakon sprejet pravočasno in da bi pravočasno sprejeli tudi podzakonske akte, da bi lahko spremembe uveljavili že v naslednjem šolskem letu.

Kaj se bo spremenilo za osnovnošolce?

Elemente, kot so podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, neobvezni izbirni predmeti ter interesne dejavnosti, zakonski predlog združuje v tako imenovani razširjeni program. “Šole se bodo lahko z večjo stopnjo avtonomije odločale o dejavnostih, ki so z njihovega vidika ustreznejše,” je prednost nove ureditve pojasnil Vrabec. Število ur bo ostalo približno enako.

Spremembo je ministrstvo za zdaj poskusno uvedlo na 144 osnovnih šolah. Razširjeni program ima štiri vsebinska področja, gre za gibanje in zdravje, kulturno in državljansko vzgojo, učenje učenja ter razvoj digitalne in finančne pismenosti. Vsebinski sklop učenje učenja bo vseboval učno pomoč in ure za nadarjene.

NPZ bo mogoče uporabiti za vpis v srednjo šolo

Če bodo poslanci prikimali spremembam zakona, bo NPZ obvezen tudi za tretješolce. Rezultate NPZ iz devetega razreda pa bi bilo mogoče uporabiti tudi za vpis v srednjo šolo. Vendar je pred tem treba spremeniti tudi zakone o srednješolskem izobraževanju. Rezultati NPZ bodo odslej vpisani v spričevalo. Novela pa prinaša tudi globo za neustrezno uporabo rezultatov NPZ, kar pomeni, da bo odslej uporabo rezultatov za poskuse rangiranja osnovnih šol mogoče kaznovati.

Na ministrstvu predlagajo uvedbo prvega tujega jezika v prvi razred. Že zdaj pouk tujega jezika obiskuje 92 odstotkov osnovnošolcev, zato na ministrstvu pričakujejo, da zakonska sprememba ne bo prevelika.

Sprva so na ministrstvu predlagali tudi obvezno učenje drugega tujega jezika v tretji triadi, a konsenza za ta predlog niso dobili. Šole bodo sicer še vedno lahko poučevale drugi tuji jezik, a bo ta del razširjenega programa in ne bo ocenjen.

Učenci priseljenci se bodo k pouku lahko vključevali postopoma

Nekaj sprememb uvajajo tudi za učence priseljence, ki jih je trenutno slabih 18.000 oziroma 8,82 odstotka vseh osnovnošolcev. Predloga, ki ga je v državni zbor vložil NSi, da bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, najprej hodili v pripravljalnico, na ministrstvu ne podpirajo.

Prepričani so namreč, da je bolje, da imajo ti učenci možnost interakcije z vrstniki in da se jim omogoči postopno vključevanje, šolam pa se da pri tem avtonomijo. Učenci se bodo po novi ureditvi k pouku lahko vključevali postopoma glede na znanje tujega jezika in najprej k predmetom, kot sta športna vzgoja in gospodinjstvo. Spreminja se tudi ocenjevanje: učenci priseljenci, ki se bodo k pouku vključili v drugem polletju, bodo lahko tudi leto za tem neocenjeni.

Šolanje na domu: dolžnosti bodo jasno definirane

Ministrstvo v predlogu zakona natančneje določa tudi pravila glede izobraževanja na domu. Če bodo poslanci zakon potrdili, bodo po novem morali starši o šolanju na domu šolo obvestiti do 16. avgusta (do zdaj velja, da morajo o tem šolo obvestiti do konca avgusta). Učenci bodo imeli tudi možnost, da med šolskim letom prekinejo šolanje na domu in se vrnejo v šolske klopi.

Število predmetov, iz katerih učenci ob koncu leta opravljajo izpit, se bo izenačilo s številom predmetov, ki jih imajo v šoli. Po trenutni ureditvi so namreč opravljali le nekatere predmete. V naslednjem koraku pa bodo v podzakonskem aktu tudi ustrezno podaljšali rok, v katerem učenci opravijo izpite. Sedaj namreč velja, da morajo te opraviti v šestih tednih.

Ob tem na ministrstvu opozarjajo, da imajo učenci možnost, da so vpisani v zasebne šole in tam uveljavijo možnost šolanja na domu. V tem primeru bodo morali učenci opraviti izpite iz predmetov, ki jih izvaja zasebna šola. Predmetov pa je v tem primeru lahko tudi več ali pa so drugačni kot na javnih osnovnih šolah.

Jasno so določene tudi obveznosti šole, zdaj so namreč v praksi nastajale razlike. Šole bodo morale izvesti predmetne izpite, kolesarski izpit, učencem omogočiti izposojo učbenikov in jih redno obveščati. Zakon uvaja tudi globe.

Hodnik srednje šole — Žiga Živulović jr./Bobo

Kdo bo izvajal počitniško varstvo za učence s posebnimi potrebami?

Predlog sprememb zakona prinaša možnost uvedbe poučevanja znakovnega jezika in jezika gluhoslepih. Kako bo ta pouk izveden, kdo bo poučeval in za koliko ur gre, pa še ni določeno.

Na ministrstvu predlagajo tudi uvedbo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami. Njihovi starši imajo namreč v času počitnic več težav pri iskanju ustreznega varstva. Šole sicer opozarjajo na kadrovsko podhranjenost in se sprašujejo, kako bodo zagotovile v zakonu predvideno varstvo. Na ministrstvu pojasnjujejo, da ni mišljeno varstvo čez celotne počitnice, ampak zgolj za nekaj tednov, in da ga lahko izvajajo spremljevalci, ki so že zdaj zaposleni na šolah in nimajo pedagoške obveznosti.

Zakon ureja tudi pravico do prevoza za polnoletne učence s posebnimi potrebami, podaljšuje status učenca, ureja izobraževanje na domu in uvaja možnost hibridnega izobraževanja.

Premier Robert Golob je po marčevskem koalicijskem vrhu, na katerem so obravnavali reformo šolstva, povedal, da debata o reformi šolstva pogosto poteka “daleč od oči” ter da je “izrazito strokovna”. Napovedali so posodobitev prehranskih smernic v šolah.

Minister Felda pa je napovedal pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033. Rezultate dela okoli 30 članske delovne skupine je sicer mogoče pričakovati prihodnji teden. Napovedal je tudi posodobitev učnih načrtov. “Šola mora biti vzgojno-izobraževalna, ne samo izobraževalna,” je rekel. Kot tretji cilj pa je izpostavil posodobitev srednješolskega strokovnega in poklicnega izobraževanja tako, da bo tisti, ki ga bo končal, “dejansko pripravljen na trg dela”. Napovedal je tudi digitalizacijo in spremembe pri ocenjevanju.