Na današnjem koalicijskem vrhu so obravnavali tudi reformo šolstva. Prve spremembe se obetajo že letos septembra. Predsednik vlade Robert Golob je napovedal posodobitev prehranskih smernic k bolj zdravi šolski prehrani, pa tudi pilotne projekte, s katerimi bi v šolski sistem uvedli trajnostni razvoj in obdelovanje zemlje. Da bi šola morala biti vzgojno-izobraževalna, ne samo izobraževalna institucija, je poudaril šolski minister.
Vlada Roberta Goloba si je kot eno od ključnih prioritet zastavila celovito prenovo šolskega sistema. Danes so na koalicijskem vrhu partnerjem predstavili načrt reforme. Golob je povedal, da debata o reformi šolstva pogosto poteka “daleč od oči” ter da je “izrazito strokovna”. Prve spremembe se obetajo že z letošnjim šolskim letom.
Celotna reforma bo po napovedih premierja trajala dlje, do leta 2026, saj pri njenem snovanju sodeluje veliko strokovnih skupin, več kot 200 jih sodeluje pri prenovi učnih načrtov. “Vse to zahteva čas,” je poudaril predsednik vlade, “vendar je to ena od stvari, v katere bomo zagrizli in jih do konca mandata pripeljali do cilja. Eden od ciljev je, da šolstvo in programe prilagodimo izzivom sodobnega časa, to je zeleni usmeritvi in digitalni preobrazbi, pismenosti.”
Že letos septembra se obeta prvi ukrep, to je posodobitev prehranskih smernic v šolah. “V šolo želimo pripeljati bolj zdravo prehrano in večjo ekonomičnost v šolske kuhinje,” je dejal predsednik vlade. Napovedal pa je tudi, že za prihodnje šolsko leto, pilotne projekte “kako vpeljati princip trajnostnega razvoja in obdelovanja zemlje čim globlje v šolski sistem”.
Minister Felda: Vzgoja, ne le izobraževanje
Reformo snujejo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, ki ga vodi Darjo Felda. Kot je povedal minister, delajo v dveh smereh. En je bolj dolgoročen pogled, kako naj bi bilo šolstvo videti čez deset let. Načrtujejo Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033. Ta dokument pripravlja okoli 30 članov delovne skupine, ki se je prvič sestala sredi januarja. Tudi tako desetletno vizijo pa je treba po potrebi spreminjati, če se zgodijo dogodki, ki vplivajo na celotno družbo in tudi šolo, kot sta epidemija covida-19 in vojna v Ukrajini.
Preberite še: Kdo bo učil naše otroke? Naj pridejo ti strokovnjaki v razred, pa bo vse jasno
Drugi del pa je posodobitev učnih načrtov. Pri analizi so ugotovili, da je ciljev veliko, snovi pogosto preveč, časa za njeno utrjevanje pa premalo. “Šola mora biti vzgojno-izobraževalna, ne samo izobraževalna, zato pretirano postavljanje ciljev znanja tu ni na mestu. Na koncu moramo imeti človeka, ki ne samo da se nekaj nauči, ampak zna to tudi uporabiti.
Tretji cilj pa je posodobitev srednješolskega strokovnega in poklicnega izobraževanja tako, da bo tisti, ki ga bo končal, “dejansko pripravljen na trg dela”, je povedal minister Felda. Zdaj, kot pravi, je pogosto tako, da mora posameznik po zaključenem šolanju porabiti ogromno časa za to, da se nauči znanje iz šole uporabiti pri delu.
Vzporedno s tem pa gredo spremembe na področju digitalizacije, za katero je treba “opolnomočiti vse vzgojitelje, učitelje in ravnatelje”, je povedal Felda. “Ne gre le za to, da se bodo naučili, kako delati z digitalnimi pripomočki, ampak se je treba zavedati vseh pasti in otroke že v vrtcih pripraviti nanje,” je poudaril minister.
Napovedal je še spremembe pri ocenjevanju, saj “je unikum v svetu, da so vsi odlični, saj potem nimamo razlik med odličnimi” Na obleganih gimnazijah imajo nato težave, kako postaviti omejitev, saj ima ogromno učencev v osnovnih šolah. “Vsekakor ni dobro, da ocena pove vse o človeku,” je dodal in omenil nesmiselnost pisnega preverjanja znanja pri športni vzgoji.
V koaliciji zadovoljni
Končno besedilo reforme bo pripravljeno predvidoma do konca leta. V koaliciji so zadovoljni, da so se reforme lotili. “Danes smo slišali izhodišča, razprava še poteka in se bomo podrobneje o vseh izhodiščih in časovnici lahko pogovarjali v prihodnjih tednih,” je dejala predsednica SD Tanja Fajon in poudarila, da bo šolska reforma zasnovana v širšem dogovoru. “Brez tega, da bodo ljudje del procesa in vključeni v razprave, tako strokovna kot civilna javnost, politika, vladna koalicija in opozicija, ne bo naredila teh nujno potrebnih premikov,” je dodala Fajon.
Podobno zadovoljni so v Levici. Matej T. Vatovec je poudaril, da je šolstvo pogosto ostajalo v drugem planu, a je ključno, “če želimo v tem spreminjajočem se svetu svojim otrokom in tistim, ki se izobražujejo, zagotoviti čim bolj prodorno in uspešno pot v tem izobraževalnem sistemu”.
Reforma bo široka, razprave pa obsežne, da se identificira, kaj vse so potrebe našega šolskega prostora, tudi na področju kadrov in preostalih sprememb, je dodal Vatovec.
Drugače pa meni nekdanji minister za izobraževanje in član Socialnih demokratov Jernej Pikalo. Na Twitterju je zapisal, da to danes predstavljeno “ni reforma, ampak redno delo ministrstva”.
Danes predstavljena šolska “reforma” je popolnoma neambiciozna. To, kar se predstavlja kot “reforma”, je redno delo ministrstva. Druge države delajo celovite reforme s pogledom 20-30 let naprej, mi pa se pogovarjamo o tem, kako se bomo začeli pogovarjati, mogoče naslednje leto.
— Jernej Pikalo (@JernejPikalo) March 14, 2023
Preberite še: Že leto in pol ne hodita v šolo. Kje so inšpekcija, CSD, policija, ministrstvo?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje