Menu ItemDržavni zbor je obravnaval predlog rebalansa proračuna za letos, s katerim se zaradi zmanjšanja rezerve za financiranje energetske draginje primanjkljaj zmanjšuje za 376 milijonov evrov, na še vedno visokih skoraj tri milijarde evrov. Velik del razprave se je vrtil okrog davčne politike in uravnoteženja javnih financ. "Predlagam, da vsi tisti – pa ne govorim samo opoziciji –, ki na široko vpijete in govorite, da je treba plače razbremeniti, pridete še s konkretnimi predlogi," je dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Dodal je, da je nižanje davkov ob ohranjanju enakega nivoja pravic mogoče "samo v kakšni pravljici". Glasovanje bo v četrtek.
Povod za rebalans proračuna je januarska reorganizacija vlada, ko so se več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Zato je bila potrebna prerazporeditev proračunskih sredstev na več porabnikov.
Vlada pričakuje nekaj manj prihodkov (233 milijonov manj, skupno 13,1 milijarde evrov), hkrati pa predlaga nekaj nižjo porabo, kot je predvidela ob sprejemanju letošnjega proračuna lani novembra. Odhodki se znižujejo za 609 milijonov evrov, na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov. Razlog je po navedbah ministrstva predvsem v uspešnem boju z energetsko draginjo in nižjim obsegom potrebnih sredstev za njeno blaženje. Zmanjšujejo se tudi rezerva za financiranje ukrepov, povezanih s covidom-19, ter izdatki iz naslova kohezijske politike za obdobje od 2021 do 2027.
Proračunski primanjkljaj naj bi se tako znižal na približno 2,9 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
“Kar tako naprej”
Premier Robert Golob je v govoru ob začetku obravnave točke o rebalansu v državnem zboru dejal, da je bil trenutno veljavni proračun sprejet oktobra lani, ko je v gospodarstvu vladala velik negotovost in tveganje recesije. Takrat je vlada napovedala rekordna sredstva pomoči za gospodinjstva in podjetja.
“Že takrat pa sem uporabljal dve besedi: pozitivizem in optimizem,” je dejal Golob in dodal, da je vlada poleg pomoči napovedovala tudi velika vlaganja v razvoj, ki jih zdaj izvaja. Poudaril je, da so podprli dve najpomembnejši industriji, avtomobilsko z državnim sofinanciranjem elektrifikacije in farmacevtsko. Tu je govoril o Lekovi napovedi investicije v Lendavi, ki je sicer zasebna 400-milijonska naložba.
Ključni kazalnik, ki dokazuje dobro delo te vlade, je po njegovih navedbah pribitek na slovenske obveznice. “Strošek zadolževanja je v Sloveniji v tem obdobju kljub krizi beležil eno najmanjših stopenj rasti v Evropi,” je dejal. Obdobja ni navedel, verjetno pa se to nanaša na obdobje od oktobra do zdaj. “Slovenija se danes zadolžuje ceneje kot Španija. Pribitek, ki ga mi plačujemo, je 25 odstotnih točk, Španija jih ima 42, Hrvaška 80, Italija 125, Madžarska, po kateri se nekateri tako radi zgledujejo, 210,” je naštel.
“Mislim, da ti podatki, kjer svetovni finančni trgi ocenjujejo uspešnost te vlade in ukrepov, povejo vse,” je dejal Golob. Sklenil je, da o rebalansu, ki “situacijo samo še izboljšuje”, lahko reče samo: “Kar tako naprej.”
Manj izdatkov za pomoči v energetski krizi
Finančni minister Klemen Boštjančič pa je nadaljeval z oceno, da se stanje v makroekonomskem okolju postopoma izboljšuje, a pomembna izziva ostajata inflacija ter stanje na energetskih trgih. Tako pri inflaciji kot pri deležu javnega dolga v BDP se Slovenija giblje nekje v sredini evropskih držav.
Poudaril je, da se skupni kadrovski načrt zaradi reorganizacije vlade, ki je sledila referendumu in je bila povod za rebalans, ni povečal. “Prerazporedili smo 600 javnih uslužbencev. Vse zaposlitve na novih ministrstvih so torej del prenosa obstoječih kvot.” Pri tem pa ni šlo le za prerazporeditve zaradi reorganizacije, temveč predvsem “za realizacijo že prej načrtovanih optimizacij z namenom učinkovitejšega dela in boljših storitev za državljane ter bolj odgovornega ravnanja države z nepremičninami,” je dejal.
Suzana Lep Šimenko, predstavnica poslanske skupine opozicijske SDS, je bila mnenja, da reorganizacija nujno prinaša tudi dodatne zaposlitve. “Vsi vemo, da večje število ministrstev pomeni najmanj večje število ministrov in državnih sekretarjev, več zaposlenih po kabinetih. Kot lahko vidimo iz objavljenih razpisov, aktivno zaposlujete.”
A Boštjančič je v kasnejši razpravi pojasnil, da ne gre za nove zaposlitve. “Gre za odprta delovna mesta, ki so posledica upokojitev ljudi.”
‘Pravljične’ ideje o razbremenitvi dela
Velik del razprave pa se je vrtil okrog davčne politike in uravnoteženja javnih financ. Boštjančič je o pozivih k razbremenitvi obdavčitve dela dejal, da so razlog za visoko davčno obremenitev socialni prispevki in pozval: “Predlagam, da vsi tisti – pa ne govorim samo opoziciji –, ki na široko vpijete in govorite, da je treba plače razbremeniti, pridete še s konkretnimi predlogi. In če se to nanaša na socialne prispevke, povejte, katere socialne prispevke zmanjšati in kako potem zmanjšati tudi pravice, ker je to seveda povezano enim z drugim.”
Dodal je, da je nižanje davkov ob ohranjanju enakega nivoja pravic mogoče “samo v kakšni pravljici”.
Za razpravo o predlogu rebalansa in novele zakona o izvrševanju proračuna so si poslanci danes rezervirali skoraj deset ur časa, nato pa imajo na dnevnem redu še predlog novele insolvenčnega zakona, s katero želi vlada prenesti določbe evropske uredbe, odpraviti neskladja z ustavo ter uvesti spremembe za boljše poplačilo upnikov.
Skrbi ob povratku fiskalnega pravila
Milan Jakopovič iz Levice je med drugim dejal, da pozdravljajo zmanjšanje primanjkljaja. “Česar ne pozdravljamo, je, da se naslednje leto vrača fiskalno pravilo, ki je bilo reaktivirano s strani Bruslja, s čimer se bo dovoljeni obseg zadolževanja države v prihodnje še naprej krčil. Ob tem nas v Levici upravičeno skrbi, da morda katera od naslednjih zim ne bo tako mila, da se bodo inflacija, stohastični šoki kot posledica krize na trgu energentov in vojna v Ukrajini nadaljevali. Skrbi nas, da se ne bo vzpostavil sistem solidarnega in sistemskega financiranja proračuna s strani celovite dohodninske in drugih dajatvenih reform.”
V koalicijski SD so predlog rebalansa podprli, Soniboj Knežak je med drugim dejal, da je Fiskalni svet RS podal bolj pozitivno oceno kot v preteklih letih.
Lep Šimenko iz SDS je dejala, da so v SDS lani opozarjali, da so predvideni prilivi iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) previsoki. “Skrbi dejstvo, da lahko v zadnjem mesecu kljub konstantni rasti cen, ki praviloma pomenijo tudi več pobranega DDV, opazimo padec prihodkov s strani DDV, ki pa za proračun pomeni skoraj polovico vseh davčnih prilivov, kar kaže na dejstvo, da se potrošnja v državi zmanjšuje.”
Da se vrača fiskalno pravilo in da bo treba ponovno odpreti vprašanje omejevanja rasti javne porabe, je dejal tudi Jernej Vrtovec iz NSi. Dodal je, da je proračun v enem delu res tehničen, da pa se zelo jasno vidi namera, da “v letošnjem letu reform ne bo, kljub temu da je bilo to leto oznanjeno kot leto reform”. Boštjančič je dejal, da se na reformah “intenzivno dela”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
#related-news_3
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje