Predsednica si ni premislila: ukaza o imenovanju veleposlanice ne bo podpisala

Ministrski zbor je konec lanskega leta potrdil obsežen paket kandidatov za veleposlanike. Zeleno luč je prižgal tudi štirim kandidatom, za katere je predsednica republike Nataša Pirc Musar vlado pozvala, naj jih umakne, saj ima do njih "resne zadržke".

Premier Robert Golob je bil tedaj do ravnanja predsednice republike oster; očital ji je nedopustno vmešavanje v pristojnosti vlade. Pirc Musar mu je pred dvema dnevoma v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija vrnila z besedami, da ji je žal, da  predsednik vlade pred omenjeno kritiko ni prebral zakona. V zakonu o zunanjih zadevah je namreč zapisano, da vlada predlog za postavitev veleposlanika določi po posvetovanju s predsednikom republike.

V uradu Pirc Musar imen kandidatov, ki so se znašli na predsedničini "črni listi", javno niso razkrili. A je kmalu postalo jasno, da gre za kandidatko za vodenje stalnega predstavništva pri OECD v Parizu Ivano Nedižavec Korada, kandidata za veleposlanika v Sarajevu, sicer aktualnega ministra za kohezijo Aleksandra Jevška, pa za Iztoka Mirošiča, ki se je želel s čela diplomatskega predstavništva v Washingtonu preseliti na veleposlaniški položaj v Rimu, in za kandidatko za veleposlanico v Zagrebu Ksenijo Škrilec. V predsedničinem uradu je bilo sicer mogoče slišati, da Pirc Musar za štiri kandidate, pri katerih je imela zadržke, ukazov o imenovanju na veleposlaniške položaje ne bo podpisala.

Takoj po vladni potrditvi je od kandidature odstopila Nedižavec Korada. Kmalu za njo je to storil še Jevšek, konec januarja pa je vlada razveljavila sklep o imenovanju Mirošiča na veleposlaniško mesto v Rimu. Mirošič tako še naprej ostaja veleposlanik v Washingtonu.

Od štirih kandidatov, za katere je predsednica vlado pozvala k umiku, tako v tekmi za veleposlaniški položaj vztraja le Ksenija Škrilec. Nekdanja veleposlanica na Madžarskem in v Avstriji se je v začetku tega meseca predstavila članom parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) in dobila soglasno podporo navzočih poslancev koalicije.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) pa naj bi po naših informacijah za vse kandidate za veleposlanike, ki jih je OZP doslej potrdil, države sprejemnice že zaprosilo za agreman. Kar pomeni, da naj bi tudi Hrvaško zaprosilo za agreman za Ksenijo Škrilec, pri čemer naši diplomatski viri ne dvomijo, da ga bo naša soseda dala.

"Ukazi kandidatom, glede katerih je imela predsednica zadržke, ne bodo podpisani"

Po ustavi in zakonu o zunanjih zadevah ima sicer zadnjo besedo pri postavitvi veleposlanikov predsednik republike. "Veleposlanika postavi in odpokliče predsednik republike z ukazom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Če ukaz o postavitvi ne bo izdan, predsednik republike o tem obvesti vlado," določa zakon.

Ker se je Škrilec že uspešno predstavila članom OZP in naj bi zunanje ministrstvo Hrvaško že zaprosilo za agreman, pa se postavlja vprašanje, ali si je predsednica republike premislila in bo ukaz o imenovanju Škrilec za veleposlanico v Zagrebu vendarle podpisala. Iz odgovora urada Nataše Pirc Musar je mogoče razbrati, da predsednica tega ne bo storila.

"Predsednica republike Nataša Pirc Musar svoje odločitve ni spremenila in ukazi kandidatom, glede katerih je imela zadržke, ne bodo podpisani, s čimer sta bila seznanjena tako predsednik vlade kot tudi zunanja ministrica," so navedli. Ob tem so dodali, da je "praksa, da se zaproša za agremane pri kandidatih, za katere je vnaprej znano, da nimajo podpore predsednika republike, nenavadna".

Dosedanje zavrnitve kandidatov za veleposlanike

Da bi predsednik republike zavrnil podpis ukaza o postavitvi veleposlanika, se v preteklosti ni pogosto zgodilo. Najbolj odmevna je bila leta 2008 zavrnitev Dimitrija Rupla, ki je želel postati veleposlanik na Dunaju. Hkrati predsednik države Danilo Türk ni želel podpisati še imenovanj Matjaža Šinkovca (Washington), Primoža Šeliga (Teheran), Aleša Baluta (Bratislava), Andreja Benedejčiča (Kijev) in Boruta Trekmana (Berlin).

Kot je tedaj pojasnil Türk, med omenjenimi kandidati "nekateri ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, nekateri nimajo dovolj strokovnih izkušenj, nekateri pa s svojim ravnanjem niso izkazali kvalitet, ki jih veleposlanik mora imeti, pri nekaterih izmed njih pa je izkazanih celo več navedenih pomanjkljivosti".

Že pred tem pa s kandidaturo ni uspel Marcel Koprol, ki se je potegoval za mesto veleposlanika na Kitajskem. Podpis ukaza o njegovi postavitvi je leta 2000 zavrnil takratni predsednik republike Milan Kučan, kot razlog pa je navedel Koprolovo slabo mnenje o Sloveniji.