Menu Item
Sodniška stavka je v nasprotju z vlogo, ki jo ima v demokratičnih državah sodna veja oblasti, pravi nekdanji sodnik in pravosodni minister v Pahorjevi vladi Aleš Zalar. Katere odločitve sodniškega društva so po njegovi oceni problematične in kaj svetuje, da zaradi spora med sodniki in vlado ne bodo nastradale stranke v sodnih postopkih?
Ker vlada ni uresničila odločbe ustavnega sodišča o dvigu sodniških plač, je glavni odbor Slovenskega sodniškega društva v četrtek sklenil, da bodo sodniki med 10. in 24. januarjem protestno opravljali le nujne zadeve. To med drugim pomeni, da lahko prekličejo že razpisane obravnave ali pa novih ne razpišejo, na višjem sodišču pa sej ne bo.
Kot je za N1 pojasnil podpredsednik sodniškega društva Andrej Ekart, med nujne zadeve, ki jih bodo sodniki izvajali v omenjenem obdobju, sodijo odločanja o priporih, o družinskih zadevah, začasnih odredbah in pridržalnih odredbah.
Na četrtkovi seji glavnega odbora sodniškega društva so sprejeli tudi sklep, s katerim so vse sodnike pozvali, da zamrznejo svoje delovanje v različnih komisijah in organih, ki jih je ustanovila izvršilna veja oblasti.
Gre za delovne skupine, različne izpitne komisije, tudi za pravniški državni izpit in izpite iz upravnega postopka, izpite za stečajne upravitelje, izvršitelje, volilne komisije, izobraževalne dogodke centra za izobraževanje v pravosodju. Evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa pa bodo obvestili o možnosti nesodelovanja sodnikov pri izvedbi evropskih volitev.
Naši sogovorniki iz sodniških vrst sicer za napovedane ukrepe ne želijo uporabiti besede “stavka”, temveč jih označujejo kot “protestne ukrepe”. Če bi stavkali, bi to pomenilo, da sodniki ne bi delali oziroma bi delo prekinili, pravijo.
“Sodnikom se ta led pod nogami lahko tudi vdre.”
Nekdanji sodnik in pravosodni minister v Pahorjevi vladi Aleš Zalar pa meni, da dvotedenskega opravljanja sodniške funkcije zgolj v nujnih zadevah, za katere zakon določa, da jih kot nujne sicer opravljajo v času sodnih počitnic, ni mogoče poimenovati drugače kot stavko. “To je blokada normalnega dela sodišč in sodnikov. Seveda pa jim je neprijetno, ker vedo, da hodijo po tankem ledu. Mislim, da se jim ta led lahko tudi vdre pod nogami,” je dejal za N1.
Zalar je poudaril, da je bil že kot sodnik in predsednik sodniškega društva nasprotnik sodniške stavke, to pa je še danes. Po njegovem mnenju je namreč sodniška stavka v temelju v nasprotju z vlogo, ki jo ima sodna veja oblasti v demokratičnih državah. “Če veja oblasti stavka, pomeni, da stavka zoper demokracijo, zoper suverenost, zoper to, da je oblast deljena.
To je že v osnovi zelo problematično,” je izpostavil. In dodal: “Predstavljajte si, da bi stavkali poslanci ali pa vlada. To bi bilo nezaslišano. Ne gre namreč skupaj z načelom delitve oblasti.”
Zalar je tudi opozoril, da so se le v redkih državah sodniki doslej odločili za stavko – kot izjemna primera, ko je prišlo do sodniške stavke v državah EU, je navedel Španijo in Hrvaško. Ne dvomi sicer, da sodnikom pripada dostojna plača, je pa uveljavljanje te pravice s stavko po njegovih besedah zelo problematično, saj trči ob pravico državljanov do sodnega varstva.
“Sodniki so strokovnjaki na področju prava in najboljši poznavalci, kako lahko s pravnimi sredstvi dosežejo tisto, kar menijo, da jim pripada,” je poudaril. Po njegovem prepričanju je torej v mejah, ki pritičejo sodnikom kot močni poklicni skupini in hkrati funkcionarjem, da se s pobudo, zahtevo, pritožbo obrnejo na ustavno sodišče ali pa da vložijo individualne in kolektivne tožbe.
Tako kot sprejemljivo ocenjuje tudi napovedano vložitev zahteve sodnega sveta na ustavno sodišče za določitev načina izvršitve ustavne odločbe glede sodniških plač. Sam sicer meni, da sodni svet z morebitno takšno potezo ne bo uspel, saj da ustavno sodišče pri določanju plačnega sistema sodnikov ne more stopiti v čevlje zakonodajalca.
Tako sodniki kot vlada bodo morali storiti korak nazaj
V sklepih, ki jih je sprejel glavni odbor Slovenskega sodniškega društva, Zalar vidi še dve problematični stvari. Ena od njiju je napoved blokade sodelovanja sodnikov v različnih organih in komisijah, na čelu z volilnimi komisijami. Kot poudarja, do te odločitve sodniki niso prišli v afektu oziroma v stanju velike razburjenosti zaradi neuresničitve ustavne odločbe v roku, saj je bil sam s tem razmišljanjem sodnikov seznanjen že pred dobrima dvema mesecema.
“Nisem mogel verjeti, da tako razmišljajo. Poskus blokade volitev, pa naj gre za parlamentarne, lokalne ali evropske, da bi na ta način izsilil boljši plačni položaj, daleč presega skrajne meje načela sorazmernosti,” je za N1 dejal Zalar. Po njegovi oceni bi bilo nesodelovanje sodnikov pri izvedbi volitev, ki so najbolj temeljna oblika neposredne demokracije, “daleč preko meje dopustnega”.
Kot naslednji problem pa je nekdanji pravosodni minister izpostavil zahtevo sodnikov po odstopu premierja in ministrice za pravosodje. “Sodniki trdijo, da so samostojna veja oblasti in da so enakovredni drugima dvema vejama oblasti, zato si tudi zaslužijo primerljiv plačni položaj. To vsekakor drži.
Toda ali smo že kdaj slišali, da bi kakšna vlada ali parlament pozvala sodni svet, vrhovno sodišče ali predsednika vrhovnega sodišča k odstopu? Gre torej za nerazumne zahteve sodnikov,” je poudaril Zalar, ki meni, da so sodniki z omenjenim pozivom k odstopu stopili “na polje političnega”.
Po njegovem prepričanju bodo morali tako sodniki kot vlada storiti korak nazaj in obnoviti komunikacijo, ki pa ne sme potekati kot obtoževanje preko medijev. Če ustrezne komunikacije niso sposobni vzpostaviti, pa obema stranema svetuje, da si pomagata z intervencijo tretjih, nevtralnih oseb.
“Preden sodniki s stavko vzamejo za talce stranke v sodnih postopkih, so v skladu s profesionalno etiko dolžni predlagati vladi posredovanje tretjih, nevtralnih oseb kot mediatorjev v tem sporu. V javnem interesu je, da vlada predlog mediacije sprejme,” je v petek na družbenem omrežju X zapisal Zalar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje