Menu Item
Potem ko je vlada Roberta Goloba brez obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) v ponedeljek na dopisni seji sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, je v torek pristojni minister za dolgotrajno oskrbo Simon Maljevac pojasnil nekatere vsebinske podrobnosti zakonskega predloga. Ob tem je zavrnil tudi očitke, zakaj predlog ni bil usklajen s socialnimi partnerji. A slednji z njegovimi pojasnili niso zadovoljni.
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca prinaša največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih, z njegovim sprejetjem v DZ pa se bo razširil nabor pravic, zagotovljeno pa bo tudi financiranje dolgotrajne oskrbe. Ker zakonski predlog ni bil obravnavan na ESS, so se vsule kritike na vlado Roberta Goloba, da ne spoštuje socialnih partnerjev in socialnega dialoga.
Minister Maljevac je odgovoril na očitke, da predlog ni bil usklajen s socialnimi partnerji. Predvideno je bilo namreč, da se bo pred dokončno potrditvijo predloga na vladi do njega opredelil Ekonomsko-socialni svet (ESS), a na petkovi seji ni bil sklepčen. Kot je dejal, se zaveda, da je socialni dialog zelo pomemben, a so v časovni stiski, poleg tega pa so bila izhodišča predloga na ESS že predstavljena, večkrat so se tudi sestali. Prav tako so na ministrstvu ustanovili posvetovalno telo, kjer je sodelovalo več kot 40 organizacij.
Kje se je zapletlo pri socialnem dialogu?
Predsednik ESS Jakob Počivavšek, sicer predsednik sindikalne konfederacije Pergam, je poudaril, da je v zadnjem času prišlo na področju socialnega dialoga do zapletov in težav. Osvetlil je dogajanje okoli vladnega sprejemanja zakonskega predloga, ki je potekalo brez posveta s socialnimi partnerji na ESS.
“Težave v socialnem dialogu so prisotne, zaznavamo jih delodajalske organizacije in sindikati. Dejstvo je, da niso zagotovljeni pogoji, ki bi omogočali, da se v socialnem dialogu zakoni ustrezno obravnavajo, kar pa je tudi ključnega pomena. To velja tudi za zadnji primer, torej za predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada sprejela brez obravnave ESS,” je izpostavil Počivavšek.
Po njegovem mnenju gre za pomemben zakon, ki vzpostavlja nov steber socialnega zavarovanja in se v pomembnem delu financira s prispevki. Dodal je, da se glede tega zakona z delodajalci strinjajo zgolj v tem, da so bila kršena pravila ESS, sindikati pa sicer načeloma podpirajo vsebinske rešitve, ki jih zakonski predlog uvaja.
Opozoril je tudi, da vsi zakonski predlogi in tudi prihajajoče napovedane reforme, terjajo čas, da se ustrezno uskladijo. “Danega mora biti dovolj časa za obravnavo in socialni dialog, da se rešitve pretehtajo, da se osvetlijo iz vseh vidikov, da lahko postanejo boljše in bolj legitimne ter da jih je lažje implementirati tudi v praksi,” je poudaril. Ob tem je vlado in ministrstva pozval, da naj spoštujejo pravila ESS, premierja Roberta Goloba pa je pozval, da naj čim prej sporoči možne termine za izvedbo naslednje seje ESS.
Dodal je, da sindikati dobivajo določene informacije, da naj bi ministrstvo za zdravje načrtovalo nekatere zakonske spremembe, ki naj bi zaobšle obravnavo na ESS, kar bi po Počivavškovem mnenju še dodatno zapletlo situacijo na področju socialnega dialoga.
Počivalšek je bil glede socialnega dialoga kritičen tudi do delodajalcev. Dejal je, da je delodajalska stran ves čas zavirala postopek usklajevanja in zaključka usklajevanj Zakona o delovnih razmerjih. Podoben vzorec pa so opazili tudi, ko so razpravljali o predlogu zakona o urejanju trga dela.
Štrukelj: Skrbi me, da ima vlada neki zunanji odnos do socialnega partnerstva
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je poudaril, da je socialno partnerstvo presežek zgolj neke politične demokracije in pomeni iskanje širšega konsenza in soglasja okoli pomembnih skupnih vprašanj – delovanja v skupno dobro, kar bi morali vsi zakoni in zakonodaja tudi zasledovati. Dejal je še, da je socialni dialog zahtevnejše opravilo in potrebuje svoj čas, da stvar deluje, pa mora biti zagotovljen pogoj partnerstva z določeno mero odgovornosti.
Obregnil se je tudi na početje delodajalcev, ki so se pri obravnavi zakona o delovnih razmerjih sklicevali na proceduralne postopke, zapisnike in manjkanje na sejah. Po njegovem mnenju si niso želeli sprememb, ki bi prinesle nekaj izboljšav delavski strani. Očital jim je tudi dvoličnost, saj v času prejšnje vlade Janeza Janše tega niso počeli in so “tiho podpirali degeneracijo socialnega dialoga”.
“Sindikalna stran je kritična do dejstva, da vlada ne daje dovolj prostora in ne spoštuje procedur, ki so namenjene socialnemu partnerstvu. Zato tudi sam pozivam predsednika vlade, da pride na sejo ESS in pojasni stališča in odnos njegove vlade do socialnega partnerstva,” je poudaril Štrukelj in dodal, da ga skrbi, da ima vlada neki zunanji odnos do socialnega partnerstva.
Izpostavil je še, da dokler vlada ne bo razumela, da gre pri socialnem dialogu za enega od ključnih elementov za doseganje soglasja, ki ima širok konsenz v družbi, zadeve ne bodo dobre.
Vlada socialni dialog vodi nedosledno
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je potrdila, da vlada socialni dialog vodi nedosledno, da sklici sestankov pogajalskih skupin prihajajo tik pred zdajci ali pa so tik pred zdajci odpovedani, da se na sejah ESS ali celo po njih spreminja vsebina predlogov.
Ne glede na to pa sindikalna stran ne pogojuje dogovarjanja na ESS z udeležbo predsednika vlade, se je obregnila ob delodajalce. “Zdi se, da je situacija nekako taka, da gre delodajalcem ustavitev na roko, ker gre za njihove žepe, vlada pa bo pa to situacijo izkoristila, da bo mimo ESS vlagala neusklajene predloge,” je ocenila in dodala, da vlada podcenjuje vlogo socialnega dialoga, delodajalci ga ovirajo.
Predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber pa je opozoril, da je šlo v času te vlade mimo ESS “kup zakonov”. Od premierja Goloba zato pričakuje, da se opredeli do tovrstnega ravnanja in da pride do jasnega nastavka za delo socialnih partnerjev. Kot je spomnil, so pred njimi veliki izzivi, med njimi se med večjimi kaže pokojninska reforma. Če bo vlada ostala pri trenutnem načinu delovanja, pri čemer sta, tako Lorber, posebej problematični ministrstvi ta zdravje in solidarno prihodnost, uskladitev pokojninskega zakona ne bo mogla uspeti.
Med izzivi, ki so pred socialnimi partnerji, so sindikalisti omenili še zakonske predloge s področja zdravstva ter pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen. Pogajanja o osnutku novele zakona o delovnih razmerjih so zanje zaključena, osnutek, ki je od ponedeljka v javni obravnavi, podpirajo.
N1 STUDIO o zakonskem predlogu o dolgotrajni oskrbi: “Kršitve so se vrstile ena za drugo”
Do vladnega sprejetja predloga zakona sta bila kritična tudi predstavnika delodajalcev in sindikatov. Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, je v torkovi oddaji N1 STUDIO dejal, da so se “kršitve dogajale ena za drugo” in da je neprimerno, da so sprejeli zakonski predlog brez obravnave na ESS.
“Ocenjujem, da tak zakon, ki vzpostavlja neki nov sistem socialnega zavarovanja v Sloveniji, brez obravnave ne bi smel biti sprejet. Tukaj je tudi vprašanje spoštovanja postopkov ESS, odprta so ostala tudi številna pomembna vsebinska vprašanja, ki bi jih morali predebatirati,” pa je ocenil prvi mož ESS Jakob Počivavšek, sicer predsednik sindikalne konfederacije Pergam.
Torkovo oddajo N1 STUDIO o zakonskem predlogu o dolgotrajni oskrbi si lahko ogledate na tej povezavi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje