Premier Golob izzval šefa policije, usoda ministrice Bobnar negotova

Slovenija 05. Dec 202219:3816 komentarjev
Golob Bobnar
Foto: Premier Robert Golob na interpelaciji ministrice Tatjane Bobnar novembra letos. (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Premier Robert Golob in notranja ministrica Tatjana Bobnar glede očitkov o vpletanju politike v policijo ostajata vsak na svojem bregu. Predsednik vlade je tako od vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava zahteval konkretne podatke, kdo in kdaj je v času sedanje vlade izvajal politični pritisk nanj oziroma na policijo. Golob se glede usode ministrice Bobnar dokončno še ni odločil, po navedbah naših virov iz premierjevih krogov pa se po njenih "težkih besedah" konec prejšnjega tedna nagiba k ministričini zamenjavi.

Potem ko notranja ministrica Tatjana Bobnar že več dni poudarja, da se skušajo vladajoči vmešavati v delo policije, je premier Robert Golob doslej molčal. Po današnjem sestanku z Bobnar pa so iz njegovega kabineta pisno sporočil, da se z ministrico v marsičem strinjata, razhajata pa se glede očitkov o politizaciji dela policije.

Da bi zadeve razjasnili, Golob od vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava zahteva, naj do srede pojasni, kdo in kdaj je v času mandata te vlade izvajal politični pritisk nanj osebno ali na policijo in njene predstavnike. “Predsednik vlade je v. d. generalnega direktorja policije zaprosil tudi za pojasnila, ali je kdorkoli od ministrov, državnih sekretarjev in drugih funkcionarjev, vključno z ministrico za notranje zadeve, želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija oziroma vplivati nanje,” je Golob neposredno izzval Lindava. Premier torej sporoča: povejte, kdo se je skušal vplesti v delo policije in kako, po tem pa se bom odločil, kakšna bo usoda vpletenih, če obstajajo, oziroma kakšna bo usoda notranje ministrice.

Po premierjevi vrženi rokavici Lindavu bi se torej moralo zdaj razjasniti, ali držijo navedbe, ki krožijo v javnosti, da se je v delo policije skušal vpletati državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec, ali ne. Premier Lindava tudi posebej sprašuje, ali je prišlo do vpletanja v konkretne policijske preiskave, pri čemer je zanimivo, da je dodal “vključno z notranjo ministrico”.

Očitno je, da se konflikt med predsednikom vlade in ministrico poglablja in da Bobnar ne popušča pri oceni o poskusih političnega vpliva na delo policije. Če so v Golobovih krogih pred dnevi še menili, da se bodo nesoglasja med premierjem in notranjo ministrico umirila, smo lahko danes slišali več napovedi, da je po ostrih besedah, ki jih je Bobnar konec prejšnjega tedna javno izrekla, to malo verjetno. Po oceni naših virov se torej tehtnica trenutno nagiba k temu, da se bo morala Bobnar od vlade posloviti: bodisi se bo tako odločila sama bodisi bo to zahteval predsednik vlade.

Žiga Živulović jr./BOBO

Da obstajajo nesoglasja med premierjem Golobom in ministrico Bobnar, po političnih kuloarjih kroži že nekaj časa, nazorno pa se je pokazalo konec prejšnjega tedna. Predsednik vlade je namreč preprečil, da bi izbranec Tatjane Bobnar Boštjan Lindav postal generalni direktor policije s polnim mandatom, temveč mu je vlada zgolj za šest mesecev podaljšala vedejevstvo. V premierjevih krogih je bilo kot razlog za takšen razplet mogoče slišati, da Lindav in posredno Tatjana Bobnar nista uresničila pričakovanj o “očiščenju” policije po mandatu vlade Janeza Janše.

Po teh navedbah so pomembni kadri nekdanjega generalnega direktorja policije Antona Olaja in bivšega notranjega ministra Aleša Hojsa še vedno na visokih položajih v policiji. Med njimi naj bi bili tudi nekateri, ki so v času prejšnje vlade sodelovali pri sprejemanju odločitev, kako bo policija ravnala s protestniki. Posledica njihovega obstanka na ključnih mestih naj bi bilo po navedbah v Golobovih vrstah tudi to, da iz policije uhajajo zaupni podatki, ki da lahko celo ogrožajo varnost. Konkretnejši o tem, za katere podatke naj bi šlo, niso želeli biti.

Naši viri na MNZ so nasprotno trdili, da so bili razrešeni vsi, pri katerih so obstajali zakonski razlogi. Torej tisti, ki niso izpolnjevali pogojev oziroma niso strokovno in korektno opravljali svojega dela, k revanšizmu pa da se ministrstvo ne bo zatekalo. Tatjana Bobnar je v svojih izjavah konec prejšnjega tedna jasno sporočala, da prihaja do poskusov vmešavanja vladajočih v delo policije. Po njenih navedbah bo vztrajala, da se mora politika končati pred vrati generalnega direktorja policije, tudi če jo bo to stalo ministrskega mesta. Kdo konkretno se skuša vmešavati v delo policije in kako, ni razkrila, o tem pa sedaj premier sprašuje Lindava.

Koalicijski partnerji podpirajo ministrico Bobnar

Očitno pa ima Bobnar vsaj za zdaj močno podporo tako v koalicijskih vrstah kot v civilni družbi. Koordinator Levice Luka Mesec je v petek poudaril, da jo kot ministrico ceni, saj da zelo dobro opravlja svoje delo. “Še naprej jo vidim na tem položaju,” je dejal. Naši sogovorniki iz koalicijskih partneric Gibanja Svoboda sicer pravijo, da je odločitev, ali bo zamenjal ministrico, ki sodi v kvoto njegove stranke, v premierjevih rokah. Ob tem pa dodajajo, da si nikakor ne želijo na čelu notranjega ministrstva osebe, ki se ne bi odločno zavzemala za demokratične standarde in za pravno državo.

Spomnimo, da je ministrica Tatjana Bobnar pred tremi tedni suvereno prestala interpelacijo, ki jo je zoper njo vložila SDS. Koalicijski poslanci so o njej govorili same pohvalne besede. “V Levici se strinjamo z ministrico, da je padanje žice simbol nove smeri migracijske politike v Sloveniji, politike, ki daje večji poudarek spoštovanju človekovih pravic, vladavini prava, vrednotam, ki bi jih morala zagovarjati vsaka demokratična družba. Gre za human odnos do vsakega posameznika in za nudenje pomoči, ki ali ko jo ta potrebuje,” je poudarila Nataša Sukič in v imenu Levice Tatjani Bobnar izrekla spoštovanje.

Tatjana Bobnar
Matija Sušnik/DZ

“Spoštovano ministrico dobro poznam, imel sem čast davno nazaj tudi z njo sodelovati. Lahko povem, da je bila strokovna, predana, izjemno podkovana, neomajna in poštena in taka je tudi danes. Morda še bolj, ker ima več življenjskih izkušenj. Je ena redkih oseb, za katero bi pravzaprav dal tudi roko v ogenj,” je poudaril poslanec SD Predrag Bakovič, ki je bil v preteklosti na pomembnih položajih v policiji.

“Ministrica Tatjana Bobnar, opravljate izjemno delo, zaradi katerega tudi zaupanje v policijo znova raste. Ob tem, ko postavljate varnost nas vseh na prvo mesto, ste prav tako visoko na prioritetno mesto postavili vladavino prava, spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva, zaradi česar smo res ponosni na vaše delo,” je v imenu poslanske skupine Svoboda poudarila Tereza Novak. Tudi konec prejšnjega tedna, ko so v javnost prišle informacije o zaostritvi odnosov med ministrico Bobnar in premierjem Golobom, so naši sogovorniki iz poslanske skupine Svoboda poudarjali, da imajo o delu notranje ministrice odlično mnenje in da uživa njihovo polno podporo.

Civilna družba opozarja premierja Goloba

Odločno so v bran ministrici Tatjani Bobnar v zadnjih dneh stopili predstavniki civilne družbe. Člani Foruma za demokracijo so izpostavili, da bi bila njena menjava neutemeljena in nevarna. V izjavi, ki jo je podpisalo 24 podpisnikov (med njimi Spomenka Hribar, Rudi Rizman, Rado Bohinc, Vlado Miheljak, Slavko Splichal, Božo Repe …) so navedli, da z veliko osuplostjo spremljajo, kako premier Robert Golob po nekaj mesecih mandata in po nedavni neuspeli interpelaciji sedaj ministrici Bobnar izreka svojevrstno nezaupnico. Skrbi jih, da gre za politično intervencijo v strokovno delovanje ministrstva in policije.

Premierja Roberta Goloba so posredno opomnili, da je za njegov politični uspeh na aprilskih državnozborskih volitvah zaslužna predvsem civilna družba, ki je opozarjala na kršenje demokratičnih norm v času tretje vlade Janeza Janše. “Čudimo se predsedniku vlade in njegovim prišepetovalcem, ki želijo nespametno kadrovati v resorju, znotraj katerega se niso pokazale nobene nepravilnosti,” so še zapisali.

Tatjano Bobnar podpirajo tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije. Zapisali so, da nasprotujejo vsakemu političnemu vmešavanju v delo represivnih organov, saj to predstavlja grožnjo spoštovanju temeljnih človekovih pravic in vladavini prava.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar