"Živimo v nevarnem svetu, kjer grožnje niso več nekaj oddaljenega"

V Ljubljani že četrti dan poteka letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze Nato, ki se ga udeležuje skoraj 300 parlamentarcev iz vseh držav članic zavezništva. Zasedanje v Ljubljani poteka le nekaj mesecev po prelomnem vrhu zveze Natu v Haagu, na katerem so voditelji držav članic potrdili zvišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2023.

Zbrane parlamentarce severnoatlantskega zavezništva je uvodoma nagovoril tudi slovenski premierRobert Golob, ki je poudaril, da je zveza Nato predvsem zavezništvo vrednot, ki v ospredje postavlja pomen demokratične razprave pri obravnavi varnostnih izzivov.

Del nagovora je namenil tudi vojni v Ukrajini, katero je označil za osrednji varnostni izziv zavezništva, ob tem pa je poudaril, da se na bojiščih na vzhodni fronti odvija temeljita sprememba načina vojskovanja. Kot ključno je izpostavil uporabo brezpilotnih letalnikov oziroma dronov v vojni. "Kako se učinkovito in kar je še pomembnejše, kako se stroškovno učinkovito odzvati na izziv, ki ga predstavljajo poceni in množično proizvedeni droni," je izpostavil Golob.

Po njegovih besedah so trenutne zmogljivosti zveze Nato sicer visokotehnološke, a omejene po številu, kar pomeni, da bo treba "ponovno premisliti ne le o tem, kako se bojujemo, temveč tudi, kako načrtujemo obrambo, kako financiramo vojsko in kako dodeljujemo vire".

Ob tem je poudaril, da se zavezništvo ne more preprosto primerjati z državo v vojni, lahko pa iz njenih izkušenj črpa ključna spoznanja. "Zavedam se, da ne moremo v celoti posnemati hitrosti in obsega inovacij, ki se dogajajo v Ukrajini – navsezadnje je država v vojni. Lahko pa – in morali bi – v največji možni meri izkoristiti nauke iz te izkušnje in jih vključiti v naše obrambno načrtovanje in porabo," je poudaril slovenski premier.

V svojem nagovoru je Golob spregovoril tudi o aktualnem dogajanju v Gazi, kjer je pred dnevi prišlo do sprejetja sporazuma med Izraelom in Hamasom, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump.

"Kampanja uničenja, ki jo je po terorističnem napadu Hamasa 7. oktobra sprožil Izrael, ni bila le vojaško nesorazmerna, temveč tudi moralno napačna. Je destabilizirala celotno regijo in povzročila negotovost tudi za Evropo. Zato iskreno pozdravljam mirovni sporazum, ki ga je vodil predsednik ZDA Donald Trump," je dejal. Izpostavil pomen rešitve dveh držav, ki da je edina pot naprej za zagotovitev trajnega miru na Bližnjem vzhodu.

Nato se je obrnil proti državam Zahodnega Balkana, ki bi morale biti po premierjevih besedah "sestavni del evroatlantskih in evropskih integracij".

"Naša glavna skrb bi zato morala biti ohranjanje miru in stabilnosti na terenu. Še pomembnejše pa je, da si prizadevamo za skupni cilj, da se vse te države čim prej v celoti pridružijo našim vrstam," je nadaljeval in dodal, da bi tako Nato kot EU morala biti bolj dejavna na Zahodnem Balkanu.

Premier je spomnil tudi na domače odločitve in poudaril, da je državni zbor že sprejel resolucijo o postopnem povečanju obrambnih izdatkov do 3 odstotkov BDP do leta 2030. To po njegovih besedah potrjuje pristop "odporne družbe kot celote" pri vprašanju varnosti.

Golob je nagovor sklenil s pozivom k ohranjanju povezanosti zaveznic: "Naša enotnost je naša največja moč."

Zelenski pozval k nadaljnji dobavi sistemov protizračne obrambe

Zbrane je prek videopovezave nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je države članice zveze Nato pozval k nadaljnji dobavi sistemov protizračne obrambe in raket. Za vso dosedanjo pomoč se je zahvalil gostiteljici parlamentarne skupščine Sloveniji in tudi ostalim državam članicam.

"Da bi prikrila svoje uspehe na kopnem, je Rusija začela nov val zračnega terorja na Ukrajino, na naša mesta in civilno infrastrukturo. Njihov glavni cilj je naš energetski sistem. Vsak dan in vsako noč ruske rakete in droni zadevajo elektrarne in distribucijska omrežja," je povedal Zelenski.

Po njegovih besedah ruski predsednik Vladimir Putin upa, da bo s temi napadi pred prihajajočo zimo zlomil ukrajinski odpor. "Tega ne smemo dopustiti. Zato vas pozivam, da se v svojih parlamentih in vladah zavzemate za okrepitev podpore s sistemi protizračne obrambe in raketami," je ukrajinski predsednik dejal okoli 300 parlamentarcem iz 32 članic Nata in partnerskih držav, ki so se zbrali v Ljubljani.

Dodal je, da je o tem v zadnjih dneh dvakrat govoril z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s katerim sta govorila tudi novi pobudi zveze Nato, imenovani PURL, prek katere Kanada in evropske članice zavezništva financirajo dobave ameriškega orožja Kijevu.

Zahvalil se je vsem državam, ki so se pridružile tej pobudi, vključno s Slovenijo, ki je odločitev o tem sprejela konec septembra. Poudaril je, da Slovenija Ukrajino podpira že od začetka ruske agresije, in da v Kijevu to cenijo.

Udeležence parlamentarne skupščine in njihove države je pozval tudi, naj nehajo kupovati rusko nafto, pri čemer je izpostavil Madžarsko. "Za Putina je vsaka milijarda pomembna. Ne morete biti del svobodnega sveta in hkrati financirati tistih, ki ga želijo uničiti," je poudaril.

Zavzel se je še za zaostritev sankcij proti Rusiji, saj te omejujejo ruski vojaški stroj. Pritisniti pa je treba tudi na tiste, ki Moskvi še naprej dobavljajo sestavne dele za drone in rakete, je povedal in poudaril, da poleg iz Kitajske in Tajvana sestavne dele Rusija prejema tudi iz evropskih in drugih držav.

Rutte: Sprejeli smo zgodovinske odločitve, ki so Nato naredile močnejši, pravičnejši in smrtonosnejši

V Ljubljani je danes tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, ki je Slovenijo obiskal prvič, odkar se je lani zavihtel na položaj prvega moža zavezništva. V nagovoru parlamentarcem je poudaril, da je zveza Nato na junijskem vrhu v Haagu sprejela zgodovinske odločitve, s katerimi "smo Nato naredili močnejši, pravičnejši in tudi bolj smrtonosen", saj Rusija, Kitajska, Severna Koreja in Iran sodelujejo pri preoblikovanju svetovnega reda.

"Rusija zdaj kar 40 odstotkov svojega proračuna namenja vojnemu gospodarstvu. Samo letos naj bi proizvedla 1.500 tankov, 3.000 oklepnih vozil in več kot sto raket Iskander. Tudi Kitajska hitro širi svoje vojaške zmogljivosti, vključno z jedrskim arsenalom. Zveza Nato je odgovorila odločno. Države članice so se zavezale, da bodo odslej z obrambo namenjale pet odstotkov BDP, tako v osnovne vojaške izdatke kot tudi v širše varnostne naložbe. Evropske zaveznice in Kanada so zdaj na poti, da po obrambnih vlaganjih dohitevajo ZDA. Ko vsi prispevamo svoj pošten delež, smo bolj varni," je poudaril Rutte.

Velik del svojega nagovora je Rutte namenil vojni v Ukrajini, ki traja že več kot tri leta in pol. Po njegovih besedah je zveza Nato na vrhu v Haagu znova potrdili trajno podporo zavezništva Ukrajini, da se ta lahko še vedno brani pred Rusijo in da bo v prihodnje v močnejšem položaju v morebitnih mirovnih pogajanjih ter bo spodobna tudi pri odvračanju ruske agresije v prihodnje.

"Kar zadeva povečanje obrambnih vlaganj, proizvodnje in podpore Ukrajini, računam na vas – parlamentarke in parlamentarce – da boste o tem govorili v svojih državah in spodbujali svoje vlade, naj se držijo svojih zavez. Igrate ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti milijarde ljudi v zvezi Nato. Živimo v nevarnem svetu, kjer grožnje niso več nekaj oddaljenega," je poudaril generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva.

Izpostavil je, da lahko nova generacija ruskih raket doseže evropske prestolnice v le nekaj minutah, na varnost stare celine pa odločilno vplivajo tudi ruski droni, sabotaže podmorske infrastrukture in kibernetski napadi. Glede nedavnih provokacij domnevno ruskih dronov, zaradi katerih so bila začasno zaprta nekatera evropska letališča, je Mark Rutte dejal, da se je zveza Nato odzvala hitro in učinkovito, a da bo morala v prihodnje narediti še veliko več.

"Čeprav Rusija ni tako močna, kot se predstavlja, ostaja izjemno nevarna"

"Ne smemo podcenjevati grožnje, ki jo predstavlja Rusija. A tudi precenjevati je ne smemo. Kljub velikim besedam Moskva svojih ciljev ni uspela doseči. In to za strašljivo ceno – več kot milijon Rusov je bilo ubitih ali hudo ranjenih na bojiščih v Ukrajini. Leta 2022 je Rusija menila, da lahko Ukrajino strmoglavi v nekaj dneh. Danes, v četrtem letu brutalne vojne, pa ima težave pri napredovanju," je ocenil Rutte.

Izpostavil je, da "čeprav Rusija ni tako močna, kot se predstavlja, ostaja izjemno nevarna", zato je nujno, da zveza Nato ostane pripravljena. Po njegovih navedbah Rusija izvaja prikrito kampanjo proti zavezniškim državam in skuša spodkopati podporo zveze Nato Ukrajini. Prav zaradi tega bo zavezništvo v okviru zavez iz vrha v Haagu več vlagalo v zaščito ključne infrastrukture, obrambe omrežij, krepitev odpornosti in civilne pripravljenosti.

"Naše vojske in naša družba so skupaj v tem. Nadaljujemo z odločnim sodelovanjem v okviru Nata, da ohranimo varnost za milijardo naših ljudi," je zaključil generalni sekretar zavezništva. V svojem nagovoru je Rutte tudi pozdravil razglasitev premirja med Izraelom in Hamasom ter današnjo izpustitev izraelskih talcev iz Gaze.

"Višanje obrambnih izdatkov ne pomeni nič, če tega denarja ne porabiš smotrno"

Zasedanja Parlamentarne skupščine zveze Nato so se udeležili tudi številni slovenski politiki. Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je kot ključno sporočilo letošnjega zasedanja v Ljubljani, da morajo zavezniške države prevzeti več odgovornosti za lastno varnost in graditi lastne obrambne zmogljivosti, "saj nobena država v trenutnem geopolitičnem okolju ni več varna".

Opozorila je, da je ruska agresija v Ukrajini močno načela temelje varnosti, Slovenija pa da ostaja zavezana pomagati Ukrajini še naprej.

Poslanec SDS in posebni poročevalec odbora Parlamentarne skupščine Nato za znanost in tehnologijo Žan Mahnič pa je na novinarsko vprašanje, kako je razumel besede predsednika vlade Roberta Goloba glede zaveze o povišanju obrambnih izdatkov Slovenije na tri odstotke BDP do leta 2030, odgovoril, da takšno povišanje obrambnih izdatkov ne bo dovolj.

"Predsednik vlade je na vrhu v Haagu dvignil roko za povišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Za začetek je seveda povišanje na tri odstotke tudi dobro, a ne bo dovolj. Pozdravljam pa nagovor predsednika vlade, ki kliče po zavezanosti k skupni obrambi, krepitvi vojaške moči zavezništva in solidarnosti med zaveznicami," je dejal Mahnič.

Ob tem pa je poudaril, da višanje obrambnih izdatkov ne pomeni nič, če tega denarja ne porabiš pravilno in smotrno.

Matej Tonin, evropski poslanec Evropske ljudske stranke in nekdanji slovenski obrambni minister, je izrazil zadovoljstvo, da Slovenija po 20 letih znova gosti zasedanje Parlamentarne skupščine zavezništva.

"Govoril sem s številnimi kolegi, ki so zadovoljni z organizacijo. Slovenija bo pustila dober vtis, predvsem pa je pokazala, da je trdni člen zveze Nato in da se zavedamo, da je kolektivna obramba, ki jo ponuja zavezništvo, najboljša oblika obrambe, še posebej za manjše države," je izpostavil Tonin.

Kaj je še povedal, si lahko ogledate v spodnjem posnetku.