Pravna mreža: Ustavno sodišče je začasno zadržalo rubeže socialnih pomoči

Pobudo za oceno ustavnosti 8. člena zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (t. i. Šutarjev zakon) so vložili Varuh človekovih pravic in devet pobudnikov, ki jim je pri vložitvi pobude pomagala Pravna mreža za varstvo demokracije. Med temi devetimi pobudniki so bili štirje odrasli in pet otrok.

Ustavno sodišče je v svoji odločitvi zapisalo, da takrat, kadar odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo začasno izvrševanje predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe začasno ne bi izvrševale, pa bi se v ustavnosodni presoji izkazalo, da niso v neskladju z ustavo. Ko odloča o začasnem zadržanju, je njegova presoja omejena na oceno možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic v navedenih primerih, so zapisali v sklepu, sprejetem v četrtek.

Možnost nastanka škodljivih posledic nadaljnjega učinkovanja izpodbijane določbe je po njihovem mnenju mogoče prepoznati že zato, ker je denarna socialna pomoč zakonsko opredeljena kot socialnovarstveni prejemek, namenjen posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Kot so spomnili, 4. člen zakona o socialnovarstvenih prejemkih določa, da se z denarno socialno pomočjo upravičencu zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.

Tudi iz 6. člena zakona o socialnovarstvenih prejemkih po ugotovitvah sodišča izhaja, da ima pravico do denarne socialne pomoči, kdor si sam denimo z delom in s pravicami iz dela ne more zagotoviti preživetja. Denarna socialna pomoč je torej prejemek, ki ga posameznik potrebuje za zagotovitev svojih najbolj osnovnih življenjskih potreb, so povzeli.

Glede na opisani namen denarne socialne pomoči po njihovem mnenju ni mogoče slediti navedbam DZ, da poseg v denarno socialno pomoč pomeni zgolj poseg v denarni prejemek. Sklep so sprejeli z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Rok Svetlič.

Varuhinja pozdravlja ustavno odločitev

Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je pozdravila ustavno odločitev. Ocenjuje, da je ustavno sodišče pritrdilo argumentom Varuha, da škodljive posledice nadaljnjih rubežev socialne pomoči pretehtajo nad škodljivimi posledicami zaradi začasnega zadržanja izvajanja 8. člena zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, so zapisali pri Varuhu.

Varuh je v svoji zahtevi za oceno ustavnosti omenjenega člena menil, da država lahko počaka s posegi v socialno pomoč do odločitve ustavnega sodišča o tem, ali je ureditev skladna z ustavo. Potrebe socialno ogroženih posameznikov pa medtem po Varuhovem mnenju ne morejo čakati. Drenik Bavdek pričakuje, da bo ustavno sodišče v nadaljevanju postopka čim prej tudi vsebinsko odločilo o ustavnosti izpodbijane zakonske ureditve. To bo po njenih besedah hkrati pomemben ustavnosodni prispevek k razumevanju varstva človekovega dostojanstva in pravice do socialne varnosti.

Ustavno sodišče je po njeni oceni sprejelo Varuhovo argumentacijo, da ureditev, ki dopušča izvršbo na minimalne socialne prejemke, namenjene preživetju, lahko povzroči težko popravljive ali nepopravljive posledice za posameznika. V javnem interesu pa je, da ustavno sodišče čim prej tudi vsebinsko odloči o Varuhovi zahtevi, je dodala.

Iz različnih delov Slovenije je prejela številne pobude državljanov, ki so se znašli v težkih življenjskih stiskah zaradi izvršb na denarno socialno pomoč in izredno denarno socialno pomoč. Obe obliki pomoči sta zanje edini ali pretežni vir preživetja. Prav tako se je s tovrstnimi primeri seznanila med obravnavo problematike. "Gre za starejše ljudi, enostarševske družine, družine z več otroki, invalide oziroma osebe z oviranostjo, kronične bolnike, posameznike s težavami v duševnem zdravju, brezdomne osebe in ljudi brez socialne mreže," je naštela.

Vsem tem je po njeni ugotovitvi skupna odvisnost od socialnih transferjev za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb. Glede na to je 13. februarja na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti 8. člena zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti in predlagala njegovo začasno zadržanje ter prednostno obravnavo zadeve.