Menu Item
Vlada Roberta Goloba je s poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti podpisala sporazum o sodelovanju. Podpisali so ga dan po prvi obletnici podpisa koalicijske pogodbe med zmagovalko lanskih državnozborskih volitev Gibanjem Svobodo, SD in Levico. Oba predstavnika narodne skupnosti sta se ob podpisu sporazuma premierju zahvalila, ta pa je poudaril, da nas narodne skupnosti bogatijo, zato jih moramo krepiti in zanje skrbeti.
Da bo prišlo do podpisa sporazuma med vlado Roberta Goloba in poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti, se je govorilo že ob koncu lanskega leta, a do podpisa na takrat ni prišlo. Premier Golob se je nato odločil, da sporazum podpišejo dan po prvi obletnici podpisa koalicijske pogodbe med Gibanjem Svobodo, SD in Levico.
Konec aprila je predstavnik italijanske narodne skupnosti Felice Žiža za N1 dejal, da je vsebina omenjenega sporazuma sicer že usklajena, da pa so morali urediti še nekaj manjših “terminoloških” popravkov. Pogovore o podpisu sporazuma so začeli sicer že septembra lani, a se vladi s podpisom ni mudilo, saj ima v državnem zboru zagotovljeno udobno večino.
Premier Robert Golob je skupaj s Felicejem Žižo in Ferencem Horvathom danes slovesno podpisal sporazum o sodelovanju, ki ga poslanca narodnih skupnosti sicer praviloma podpišeta z vsako vlado. Žiža se je po podpisu sporazuma zahvalil premierju Golobu, državni sekretarki vlade Maši Kociper, ki je v zadnjih mesecih vodila proces usklajevanja, in Stanku Baluhu, direktorju urada vlade za narodne skupnosti.
“Danes je bil dolgo pričakovan dan. Usklajevanje je bilo relativno dolgo, ker so programske točke za italijansko in madžarsko narodno skupnost zelo pomembne. Zaradi naših pravic in samega sodelovanja je pomembno, da so točke v našem dogovoru zapisane konkretno,” je dejal Žiža in dodal: “Samo tako lahko res razumemo, kaj je treba napraviti in kaj je tisti razkorak, ki žal še vedno ostaja med ustavnopravnimi normami, ki so v Sloveniji zelo dobre, mogoče še najboljše v celi Evropi, in samim uresničevanjem v praksi.”
Predstavnik italijanske narodne skupnosti Felice Žiža je med pomembnimi točkami sporazuma izpostavil težave pomanjkanja novinarjev na Radioteleviziji Slovenija (RTVS), želijo pa si tudi ustanovitve finančnega sklada za financiranje gospodarske osnove s strani države. Žiža je izpostavil še pomembne projekte na področju šolstva, izvajanja in uresničevanja uporabe jezika v javnosti na narodno mešanem območju in povečanje financiranja kulturnih dejavnosti narodnih skupnosti.
Ferenc Horvath, predstavnik madžarske narodne skupnosti, je poudaril, da je sodelovanje dejansko potekalo, odkar je vlada Roberta Goloba prevzela vodenje države. Veseli ga, da se nadaljuje tradicija, da poslanca obeh avtohtonih narodnih skupnosti podpišeta dogovor o sodelovanju z vlado in da je ta konkreten.
Največji projekt je Pomurje-Porabje, ki naj bi v naslednjih petih letih za obe skupnosti namenil 25 milijonov evrov s slovenske strani in 25 milijonov evrov z madžarske strani, je dejal Horvath. Sredstva predstavljajo pozitiven vpliv razvoja za obe strani. Pomembno je tudi, da dogovor predvideva, da se še naprej izvajajo projekti, ki so jih začeli izvajati že v prejšnjih letih, kot so ustanovitev gospodarskega sklada, podpora ministrstva za kmetijstvo za izvedbo vzorčnih kmetij in tako naprej. “Želja skupnosti je, da obstane, želja skupnosti je, da dela,” je dodal.
Premier Golob je dejal, da se tako koalicija kot tudi vlada že od prvega dne mandata zavedata pomembnost sodelovanja z narodnima skupnostma. “Zavedamo se, da nas narodne skupnosti v resnici bogatijo, in da so kot take nekaj, kar moramo dejansko krepiti in skrbeti zanje,” je dejal predsednik vlade.
Sporazum je po njegovem mnenju stabilen okvir, ki prehiteva določene poteze, ki jih bomo morali na državnem nivoju še izvesti. Ključna zaveza pa je, da želijo dati skupnostma bolj stabilne pogoje delovanja. “Sam tudi prihajam z območja, jaz ga bom imenoval mešanega, s področja Goriške, kjer imamo na drugi strani meje našo zelo močno narodno skupnost,” je dejal premier in dodal, da se zato zaveda, koliko jim pomeni stabilno dolgoročno financiranje. “Na ta način želim dajati zgled tudi sosednjim državam.”
Da si želi, da bi bila slovenska ureditev zgled tudi našim sosednjim državam, je poudaril tudi podpredsednik vlade in minister za delo Luka Mesec in ob tem pozdravil podpis sporazuma.
Kaj je zapisano v pogodbi o sodelovanju, danes podpisniki niso razkrili, so pa dejali, da bo njena vsebina v kratkem javno objavljena, prav tako ni znano, kakšna bo njegova “finančna teža”. Kot smo poročali pred nekaj tedni, so bili projekti, ki sta jih Žiža in Horvath dogovorila s tretjo vlado Janeza Janše, ocenjeni na skoraj 20 milijonov evrov.
Mesec o trenjih v Levici
Na novinarsko vprašanje, ali v strani prihaja do vrenja pred 6. rednim kongresom Levice in tudi zaradi napovedi, da je del vidnih članov stranke na čelu s poslancem Miho Kordišem ustanovilo levo krilo stranke, pa je Mesec dejal, da za zdaj še ni slišal nikakršnega poziva znotraj stranke, da naj Levica zapusti vlado.
“Imamo pa glede dosedanjega dela v vladi nekoliko drugačne poglede in kongres bo odlična priložnost, da si jih izmenjamo. Z vidika Levice in uresničevanja našega programa lahko rečem, da praktično v celoti izpolnjujemo to, kar smo se dogovorili v koalicijski pogodbi,” je poudaril Mesec.
Premier Golob na vprašanje o morebitnih vrenjih znotraj preostalih dveh koalicijskih partneric ni želel razpravljati. Dejal je le, da so se lahko snemalci in fotografi na današnji seji vlade na lastne oči prepričali, kako dobro in sproščeno vzdušje vlada na sejah. “Ob prvi obletnici mandata, mislim da to pove vse,” je dejal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
