Tako kot s preteklimi vladami bosta poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti tudi s sedanjo podpisala sporazum o sodelovanju. Kot so nam potrdili tako v največji vladni stranki Gibanje Svoboda kot poslanec italijanske manjšine Felice Žiža, je sporazum pripravljen, določiti morajo le še datum podpisa.
Napovedi, da bo sporazum o sodelovanju vlade in predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti Feliceja Žiže in Ferenca Horvatha v kratkem podpisan, je bilo mogoče slišati že konec lanskega leta. A se to ni zgodilo. Tokrat naj bi šlo zares. “Sporazum je vsebinsko usklajen, določiti moramo le še datum podpisa,” nam je dejala državna sekretarka Maša Kociper, ki je v kabinetu premierja Roberta Goloba zadolžena za odnose z državnim zborom. “Sporazum bo v kratkem podpisan. Pričakujem, da se bo to zgodilo še v prvem letu sedanje vlade,” je povedal tudi vodja poslancev Svoboda Borut Sajovic, ki je sodeloval pri pripravi dokumenta. Da se bo njegovo pričakovanje uresničilo, mora biti sporazum podpisan v maju, saj bo aktualna vlada prvo obletnico praznovala 1. junija.
Felice Žiža pa je poudaril, da je vsebina že nekaj časa usklajena, nekoliko pa se je zavleklo pri manjših popravkih “terminološke narave”. Sedaj je po njegovih besedah sporazum pripravljen in poslanca narodnih skupnosti čakata, da premier Golob določi datum podpisa. “Midva sva bila pripravljena že ta mesec, a je predsednik vlade rekel, da želi podpis povezati s kakšnim drugim pomembnim dogodkom,” je za N1 povedal Žiža.
Poslanca narodnih skupnosti sicer praviloma z vsako vlado podpišeta sporazum o sodelovanju. To se je zgodilo že v času prve Janševe vlade, ko sta italijansko in madžarsko manjšino v državnem zboru zastopala Roberto Battelli in Maria Pozsonec. V prejšnjem sklicu parlamenta sta tako leva kot desna koalicija z dogovarjanjem pohiteli: Šarčeva vlada je sporazum z Žižo in Horvathom podpisala že dober mesec po njenem imenovanju, tretja Janševa vlada dobre tri mesece po zaprisegi. Naglica ni bila presenetljiva, saj sta imeli obe v državnem zboru šibko podporo in sta bila predstavnika narodnih skupnosti večkrat jeziček na tehtnici.
V sedanjem mandatu ima koalicija v državnem zboru prepričljivo večino. To je po oceni Žiže tudi eden od razlogov, da se je dogovarjanje o sporazumu s poslancema narodnih skupnosti precej vleklo; pogovore so po njegovih navedbah sicer začeli septembra. “Z vlado vseskozi sodelujeva in podpirava dobre projekte. Je skoraj tako, kot bi bil sporazum že podpisan,” je še dodal Žiža.
Da podpis sporazuma s predstavnikoma manjšin ni bil prioriteta sedanje koalicije, priznava tudi Sajovic in pritrjuje navedbam Žiže, da sodelovanje med poslancema narodnih skupnosti in vladajočimi že poteka. Vendar pa je po njegovih besedah prav, da sporazum podpišejo.
O tem, kaj konkretno usklajeni dokument prinaša in kakšna je njegova finančna “teža”, so tako v Gibanju Svoboda kot predstavnik italijanske manjšine še skrivnostni. Priznavajo sicer, da so v njem poleg splošnih besed o sodelovanju navedeni tudi konkretni projekti, ki da so pomembni za italijansko oziroma madžarsko manjšino. Žiža je kot enega od njih izpostavil prenovo italijanske gimnazije v Kopru. Nekateri projekti so po njegovih besedah v dokumentu tudi “finančno ovrednoteni”, drugi ne. “Ni čisto tako, kot je bilo v sporazumu s prejšnjo vlado, je pa podobno,” je dejal. Spomnimo, da so bili projekti, ki sta jih Žiža in Horvath dogovorila s tretjo Janševo vlado, ocenjeni na skoraj 20 milijonov evrov, očitkov, da sta svojo podporo Janševi vladi “dobro zaračunala”, pa ni manjkalo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!