Menu Item
Oster odziv predsednika vlade Roberta Goloba na sobotno razkritje, da je kratka anonimka konec leta 2021 v času tretje vlade Janeza Janše sprožila eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov v zgodovini slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga je takrat vodil Damjan Žugelj, in kot nakazujejo dokazi N1, najbrž tudi eno večjih zlorab državne institucije pri nas.
“Če medijska razkritja držijo, potem gre za eno izmed največjih zlorab uradnih institucij v politično-strankarske namene v zgodovini države z namenom vplivanja na izid volitev. Verjamem, da v demokratični in pravni državi, kot je Slovenija, ni in ne sme biti prostora za takšne srhljive zlorabe. Kakršnokoli podrejanje institucij za doseganje političnih ciljev ter obračunavanje s političnimi nasprotniki, mediji in civilno družbo je nedopustno, moralno zavržno in morebitno kaznivo dejanje. Takšni politiki in posameznikom moramo kot družba odločno reči ne.”
Tako se je na sobotno razkritje, da je kratka anonimka konec leta 2021 v času tretje vlade Janeza Janše sprožila eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov v zgodovini slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga je takrat vodil Damjan Žugelj, in kot nakazujejo dokazi N1, najbrž tudi eno večjih zlorab državne institucije pri nas, odzval premier Robert Golob.
V začetku tedna so se na razkritje odzvale tudi vse poslanske skupine z izjemo SDS, ki za zdaj vztraja pri sobotni izjavi Janeza Janše za N1. V vseh političnih strankah so poudarili, da je nujno, da ustrezne državne institucije zadevo podrobno preiščejo in raziščejo.
Kako je Žugelj sprožil eno najbolj obsežnih in daleč največjih preiskav v zgodovini slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja in ali je pri tem kršil zakon, zlorabil svoj položaj in pomembno državno institucijo, ki jo je vodil, namreč preiskujeta policija in tožilstvo.
Danes se bo na seji sestala tudi preiskovalna komisija pod vodstvom poslanca Svobode Mihe Lamuta, ki naj bi tudi v tem primeru preiskovala morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij.
Kot smo poročali na N1, je urad za preprečevanje pranja denarja med 25. novembrom in 13. decembrom 2021 bankam poslal kar 238 zahtev za vpogled v 195 bančnih računov 107 ljudi in podjetij v Sloveniji. To so na uradu storili zgolj na podlagi kratke anonimne prijave.
Glavna tarča preiskave je bil solastnik skupine United, del katere je tudi N1, Dragan Šolak, prečesali pa so tudi račun Branka Čakarmiša iz Pro Plusa, ki ima v lasti Pop TV in Kanal A.
Nato sta 19. januarja 2022 Damijan Žugelj, ki je bil v času prve Janševe vlade direktor Uradnega lista, nato pa agencije za trg vrednostnih papirjev, v času tretje Janševe vlade pa direktor urada, in namestnik direktorja finančne uprave Simon Starček, član SDS, podpisala tudi kazensko ovadbo zoper več kot deset fizičnih in pravnih oseb. Poslala sta jo Petri Grah Lazar, tedanji direktorici NPU, ki je ta položaj zasedla v času Janševe vlade. Nekaj mesecev kasneje so kriminalisti NPU pristojno državno tožilstvo obvestili, da v ovadbi očitanih sumov kaznivih dejanj niso mogli potrditi, tožilstvo pa je nato marca letos ovadbo v celoti zavrglo.
Šolak je v Srbiji že dolga leta ‘državni sovražnik številka ena’, portal Necenzurirano pa je pred časom poročal, da naj bi se pred lanskimi aprilskimi volitvami, ki so bile tako v Srbiji kot pri nas, srbski predsednik Aleksandar Vučić in tedanji slovenski premier Janez Janša dogovorila, da bosta pred volitvami s pomočjo uradov za preprečevanje pranja denarja v obeh državah pridobila potencialno vroče informacije o svojih nasprotnikih in si jih izmenjala.
Janšo naj bi zanimal Robert Golob oziroma balkanske transakcije Gen-I, Vučića pa morebitni slovenski bančni računi in transakcije vodje srbske opozicije Draga Đilasa, predvsem pa poslovneža Dragana Šolaka, za katerega se ve, da že dolgo posluje tudi v Sloveniji. Janša je v izjavi za N1 te navedbe označil za absurdne.
A da je bila praksa Damjana Žuglja v času tretje Janševe vlade skrajno neobičajna, je za N1 v soboto povedal Klaudijo Stroligo, prvi direktor slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja. Dejal je namreč: “Za tako obsežno preiskavo urada, ki bi šla tako daleč, sploh pa na podlagi anonimke, nisem slišal še nikoli.”
Po njegovem mnenju bi moral urad za preprečevanje pranja denarja k anonimki pristopiti zelo previdno: “Ne poznam niti enega dobro delujočega urada na svetu, ki bi na podlagi z ničimer podkrepljene anonimke začel vsesplošno in množično zbiranje podatkov, ne da bi poprej na manjšem vzorcu skušal preveriti, ali katerakoli od navedb v anonimki drži. Ta in nekatere druge, javnosti že znane okoliščine v zvezi z delovanjem urada v času vodenja gospoda Žuglja kažejo na to, da bi lahko tudi v tem primeru prišlo do zlorabe pooblastil urada za nezakonite namene.”
Medijski strokovnjak in profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević pa je dejal, da se v Sloveniji anonimke “pogosto ustvarja po potrebi in veljajo za nezanesljiv mehanizem. Večinoma so izmišljene in imajo namen diskreditacije določenih posameznikov, stopnja zlorab pri anonimkah pa je visoka, zato se jih slovenski novinarji pri svojem delu poslužujejo le redko. Še posebej previdno in odgovorno pa bi morali z njimi ravnati v krogih tožilstva, policije, sodstva in drugih državnih organov.”
Dodal je tudi, da “pomanjkanje dokazov in indicev za brskanje po bančnih računih kaže, da je šlo za politično motivirano aktivnost z mednarodnim ozadjem, saj je bil očitno slovenski urad za preprečevanje pranja denarja izkoriščen za trgovanje s prijateljskim režimom Janeza Janše v Srbiji. To je v resnici najbolj srhljivo. Kot kaže, v igri niso bili samo interesi slovenske politične stranke in takratnega premierja, ampak so bili slovenski državni organi glede na dosedanje informacije zlorabljeni za namene tuje politike in tuje vlade. To je v drugih državah EU težko predstavljivo.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje