Premier Golob opoziciji očital "burkaško nastopanje" in zavrnil možnost odstopa

V državnem zboru se je s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade nadaljevala oktobrska redna seja. Prvo vprašanje je predsedniku vlade Robertu Golobu postavil poslanec Nove Slovenije Aleksander Reberšek, ki ga je zanimalo, kako predsednik vlade razume načelo zaupanja in integritete pri opravljanju svoje funkcije, predvsem v luči ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) glede domnevnega političnega vplivanja na policijo.

Premierju pa je zastavil še nekatera druga vprašanja, med drugim o tem, kdo plačuje njegovega odvetnika Stojana Zdolška, kako komentira, da daje Zdolšek izjave samo določenim novinarjem, kaj je z njegovo ukradeno identiteto in bančnim računom v Romuniji in ali bo odstopil s premierskega položaja, če bo KPK ugotovila kršitev integritete.

"Pred volitvami ste na vprašanje novinarke, ali boste odstopili s premierskega položaja, če bo KPK ugotovila kršitve zakona o integriteti, zelo samozavestno odgovorili, da zagotovo. To so bile vaše besede," je premierja opozoril Reberšek.

Golob: Spoštovanje pravne države pomeni, da se ne izmikaš postopkom

Premier Golob je vse naštete očitke zavrnil z besedami, da gre za "laži, ki se neprestano ponavljajo." Glede bančnega računa v Romuniji je pojasnil, da gre za lažen račun, ki ga je odkril sam in je bil po posredovanju odvetnikov zaprt 3. januarja 2022, torej preden se je sam podal v politiko. "Takoj, ko sem ga odkril, so moji odvetniki kontaktirali banko, ki ga je v enem tednu sama zaprla," je dejal Golob. Dodal je, da je sam o zadevi obvestil javnost in da na omenjenem računu ni bilo transakcij.

Glede postopkov, ki jih vodi KPK, je premier poudaril, da v njih sodeluje in da "spoštovanje pravne države pomeni, da se ne izmikaš postopkom", sam pa je v vseh dosedanjih postopkih sodeloval.

V odgovoru na očitke o domnevni kršitvi integritete pri komunikaciji z ministrico za notranje zadeve je Golob zatrdil, da ni posegal v noben "konkretni operativni postopek policije", temveč je zgolj opravljal naloge, ki jih ima po zakonu predsednik vlade. "Če to ni dovoljeno, potem se res sprašujem, katere pa so moje naloge," je dodal in poudaril, da o odstopu ne razmišlja, ker je prepričan, da ni storil ničesar narobe.

Premier Golob je ob tem prepričan, da je to, da se vodijo postopki o tem, kako se sam kot predsednik vlade pogovarja z ministrico, "politiziranje in nesistemsko preganjanje korupcije".

Reberšek s premierjevim odgovorom ni bil zadovoljen, očital mu je, da se izmika odgovornosti, ki jo je s prisego dal v tem državnem zboru. "Zagotovila, da boste držali svojo besedo, da boste odstopili, če bo KPK ugotovila kršitve, seveda nisem dobil," je dodal in premierja povprašal tudi o izplačilih pomoči v poplavni obnovi.

Golob je v ponovnem odgovoru ostro zavrnil Reberškove očitke in dejal, da je razprava "pod nivojem", saj ljudje od politike pričakujejo rešitve, ne "burkaškega nastopanja", s katerim si opozicija želi pridobiti glasove volilcev pred volitvami.

"Če kaj, ta vlada dela za ljudi – in to se bo na volitvah še kako poznalo," je poudaril Golob in NSi obtožil "metanja polen pod noge". Po njegovem mnenju opozicijski stranki zelo boli, ker se je ta vlada lotila urejanja zdravstva, dolgotrajne oskrbe, poskrbela pa je tudi za to, da bodo vsi zaposleni prejeli božičnico. "Verjamem, da vas to, da bodo ljudje dobili vse te koristi, neizmerno boli. In ko vam zmanjka argumentov, se začnete ukvarjati z drugimi stvarmi," je dejal Golob.

Golob o "fantomskem računu", Černač pa o pomanjkanju transparentnosti

Kaj je z domnevnim Golobovim računom v Romuniji, je zanimalo tudi poslanca največje opozicijske stranke SDS Zvoneta Černača. Ta je premierju očital, da Golob glede tega vprašanja podaja nasprotujoče si izjave. Ob tem pa je Černač opozoril, da se je v času aktualne vlade močno povečalo število transakcij s tako imenovanimi tveganimi državami. Premierja je ob tem pozval, naj "javnosti končno pove resnico glede romunskega računa in jo podkrepi z izpiskom poslovanja za celotno obdobje od leta 2017 do leta 2022".

Golob je odgovoril, da gre za "fantomski račun, ki ga je banka sama zaprla zaradi neaktivnosti", in poudaril, da je bil zaprt še pred volitvami. Po njegovih besedah je za račun izvedel decembra 2021, ko je od Fursa prejel obvestilo, da obstaja račun na njegovo ime v Romuniji. "Takoj sem pooblastil odvetnike, da stopijo v stik z banko. Ta ga je po nekaj dneh sama zaprla, ker je bil neaktiven," je dejal premier in dodal, da je bil navedeni naslov na računu – "Kromberk Street 22" – izmišljen in v Sloveniji sploh ne obstaja.

Premier je ponovil, da je bil on tisti, ki je o obstoju računa prvi obvestil javnost. "Če bi ga želel skrivati, ga ne bi nikoli omenil. Sam sem ga razkril, da se zgodba zapre," je poudaril in zatrdil, da na računu ni bilo nobenih transakcij. Po njegovih besedah v Romuniji potekajo pravni postopki, v katerih bodo razjasnjene vse okoliščine. "To so vprašanja, na katera bo morala odgovoriti banka, ne jaz," je dodal.

V zaključku je premier opozoril, da opozicija z vztrajanjem pri temi o romunskem računu zanemarja vsebinska vprašanja, ki bi državljane resnično zanimala. "O tem se lahko pogovarjamo še štiri seje ali naslednji mandat, a to ne bo spremenilo dejstva, da ta račun nima nobene povezave z mojim delom kot predsednika vlade," je sklenil.

"Predsednik vlade zagotovo ni tisti, ki razporeja delo varnostnikov"

Evo Irgl iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je zanimalo premierjevo mnenje o ugotovitvah inšpektorata glede službe za varovanje predsednika vlade, saj je inšpekcija potrdila hude kršitve delovnopravne zakonodaje v primeru službe za varovanje, ki je zadolžena za varnost predsednika vlade.

Opozorila je, da se je nadzor izvajal le štiri mesece, kar naj bi po njenih besedah pomenilo, da bi daljše obdobje nadzora razkrilo še več nepravilnosti. Tudi na nedavni seji komisije za nadzor javnih financ generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl na očitke glede negospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi ni znala podati jasnega odgovora glede stroškov varovanja.

Irgl je zato premierja vprašala, ali se čuti objektivno odgovornega za nastalo situacijo, saj je sam na začetku mandata zahteval reorganizacijo njegove službe za varovanje, in ali bo odstopil, če bo odkrito, da je kršil integriteto.

Premier Robert Golob je v odgovoru spomnil, da je bila služba za varovanje reorganizirana julija 2022, ker je "v času, ko je to opravljala policija, prišlo do hudega posega v zasebnost mojega mladoletnega otroka".

Kot je pojasnil, od takrat naprej ni bilo več nobenih podobnih kršitev. "To je bil ključni razlog, zakaj sem prisluhnil argumentom, da je že v preteklosti nekdanji predsednik Janez Drnovšek imel službo za varovanje organizirano drugače," je dejal. Poudaril je, da so varnostniki po ugotovitvah inšpekcije sicer preobremenjeni, a ne zaradi socialne nepravičnosti, temveč zato, ker je narava premierjevega dela taka, da ga morajo varovati 24 ur na dan".

Zavrnil je tudi očitke o svoji osebni odgovornosti in poudaril, da "predsednik vlade zagotovo ni tisti, ki razporeja delo svojih varnostnikov". Po njegovih besedah se je odločitev za ločeno službo varovanja izkazala za pravilno, saj je "enak režim zdaj vzpostavljen tudi za predsednico države".