Menu Item
Premier Robert Golob se udeležuje Münchenske varnostne konference, na kateri se je danes srečal tudi s podpredsednico ZDA Kamalo Harris in generalnim sekretarjem Organizacije združenih narodov Antoniom Guterresem. Zavzel se je za takojšnjo prekinitev spopadov v Gazi, so sporočili iz njegovega kabineta.
Predsednik vlade Robert Golob se v petek in soboto udeležuje Münchenske varnostne konference. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, gre za najpomembnejšo varnostno konferenco na svetu, kjer bodo potekale razprave na najvišji ravni o najpomembnejših aktualnih zunanjepolitičnih in varnostnih izzivih. “V luči zaostrenih varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu bo konferenca med drugim priložnost za premislek o enotnosti in političnih zavezah na pravilih temelječega mednarodnega reda,” so dodali.
Premier Golob se je na konferenci v petek popoldne najprej srečal s podpredsednico Združenih držav Amerike (ZDA) Kamalo Harris, nato pa še z generalnim sekretarjem Organizacije združenih narodov Antoniom Guterresem.
Premier in podpredsednica Harris sta potrdila odlične odnose med državama in se zavzela za krepitev sodelovanja, predvsem na področju energetike in gospodarstva, so zapisali v kabinetu predsednika vlade. Prav tako sta se strinjala, da so gospodarski odnosi med državama dobri, čeprav je še veliko priložnosti za izboljšave. Naslovila sta tudi dogajanje na Bližnjem vzhodu, s poudarkom na Gazi.
Tudi z generalnim sekretarjem Organizacije združenih narodov Guterresem sta spregovorila o tragediji v Gazi, kjer je še posebej zaskrbljujoča situacija v Rafi, ter o vprašanju financiranja UNRWA. Predsednik vlade je izrazil močno podporo delu OZN ter se zahvalil za dosedanje izjemno sodelovanje, Guterres pa je slovenske aktivnosti v varnostnem svetu OZN ocenil kot izjemne in neprecenljive.
Kot je premier Golob napovedal, se je v dvostranskih pogovorih posvetil trenutnim varnostnim razmeram na Bližnjem vzhodu s poudarkom na dogajanju v Gazi. Poudaril je pomembnost in nujnost iskanja mednarodnih rešitev za takojšnjo prekinitev spopadov ter preprečitev humanitarne katastrofe v Rafi. Dan v Münchnu bo premier Golob zaključil s srečanjem z visokim komisarjem Združenih narodov za begunce Filippom Grandijem, so še sporočili iz premierjevega kabineta.
Premier Golob se bo v sklopu konference srečal še s predsednikom vlade Katar šejkom Mohammedom bin Abdulrahmanom Al Thanijem, generalnim direktorjem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedrosom Adhanomom Ghebreyesusom, generalno direktorico Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjano Spoljarić Egger in predsednikom Open Society Fundacije Alexandrom Sorosem.
V soboto častni govorec
V soboto bo na povabilo organizatorjev konference kot častni govorec sodeloval na panelu o reformi Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (VS OZN). “Povabilo na enega izmed najbolj prepoznavnih političnih panelov varnostne konference predstavlja priznanje vladi in njenim zunanjepolitičnim prizadevanjem za mir in varnost na svetu. Hkrati pa predstavlja priložnost, da Slovenija predstavi svoje poglede na reformo VS OZN,” so zapisali v kabinetu predsednika vlade.
Ob premierju Golobu bodo na panelu sodelovali še minister za zunanje zadeve Republike Peru Javier González-Olaechea Franco, minister za zunanje zadeve in obrambo Irske Micheál Martin Tánaiste, svetovalka za varnost Republike Kenije Monica Juma in državna sekretarka Zveznega zunanjega ministrstva Zvezne republike Nemčije Susanne Baumann.
Ob robu konference se bo premier Golob v soboto na povabilo Fundacije BMW in v sodelovanju z Blejskim strateškim forumom (BSF) udeležil še razprave o nujnih reformah zastarelega institucionalnega okvira svetovnega upravljanja. Na njej bodo sodelovali še predsednik Svetovnega gospodarskega Foruma Borge Brende, generalna sekretarka Konference OZN o trgovini in razvoju (UNCTAD) Rebecca Gryspan, nekdanji predsednik Kostarike Carlos Alvarado Quesada in ustanovni direktor Raziskovalnega centra za zgodovino transformacij Univerze na Dunaju Philip Ther.
Guterres posvaril pred razdrobljenostjo v svetu
Generalni sekretar ZN Guterres je ob odprtju konference ocenil, da je svetovna skupnost kljub skupnim izzivom vse bolj razdrobljena. Pozval je še k trajni mirovni rešitvi za Ukrajino, ki mora temeljiti na ozemeljski celovitosti, glede Gaze pa posvaril, da humanitarne operacije še komaj delujejo.
“Celo obdobje hladne vojne je bilo v nekaterih pogledih manj nevarno,” je dejal Guterres. Kot je pojasnil, sta celo takrat bili ZDA in Rusija pripravljeni do neke mere sodelovati. Posvaril je, da še danes sicer obstaja nevarnost jedrskega konflikta, pridružuje pa se tudi izziv podnebne krize in nevarnost nenadzorovane umetne inteligence. “Danes smo priča temu, da države delajo, kar hočejo, brez odgovornosti,” je dejal.
V svojem govoru na MSC je še pozval k pravični in trajni mirovni rešitvi za Ukrajino, Rusijo in svet. Osnova za to mora biti po njegovem prepričanju spoštovanje ozemeljske celovitosti suverenih držav. Glede Bližnjega vzhoda je posvaril pred posledicami, ki bi jih imela izraelska ofenziva na Rafo, kjer je zatočišče našlo več kot 1,3 milijona razseljenih Palestincev, ki so že tako na robu preživetja. “Večkrat sem pozval k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh talcev ter k humanitarni prekinitvi ognja. To je edini način za obsežno povečanje dostave pomoči v Gazo,” je dejal Guterres.
Ameriška podpredsednica Harris pa je zagotovila, da so ZDA zavezane zvezi Nato, ki je po oceni ameriške vlade osrednjega pomena za globalno varnost. Poudarila je še, da izolacija ni rešitev, in se zavzela za nadaljnje sodelovanje z zavezniki, poročajo tuje tiskovne agencije.
Prepričana je, da izolacija ni rešitev, s čimer se je postavila proti bivšemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, čeprav njegovega imena ni neposredno omenila, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Pred dnevi je namreč Trump, ki si znova želi postati predsednik ZDA, razburil z izjavo, da bi Rusijo spodbudil k napadu na članice Nata, ki ne izpolnjujejo finančnih obveznosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje