Menu Item
Premier Robert Golob je v parlamentu odgovarjal na poslanska vprašanja. Med drugim je napovedal, da bo vlada v sklopu davčne reforme znižala obremenitev na plače in poskrbela, "da bodo tisti, ki imajo bistveno več premoženja od večine ostalih, za to premoženje pošteno plačali davke". Prav tako je zagotovil, da bo vlada do konca leta izpolnila koalicijsko obljubo o najmanj 700 evrih pokojnine. Na vprašanje o dvigu cen vrtcev je odgovoril, da je ta odločitev v domeni občinskih mestnih svetov in županov, je pa poudaril, da je pristojno ministrstvo vse mestne občine, ki so ali pa napovedujejo dvig cen vrtcev, pozvalo, naj posredujejo izračune, ki dvig utemeljujejo. Pri vprašanju reforme enotnega plačnega sistema je izpostavil spremembo tarifnih sistemov in osnovnih plač, pa tudi pregled nad izplačanimi dodatki.
Poslanci in poslanke so se na prvem rednem februarskem zasedanju z minuto molka najprej poklonili žrtvam uničujočega potresa v Turčiji in Siriji, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa je svojo poslanico posvetila skorajšnji 31. obletnici izbrisa. V tem trenutku je poslanska skupina SDS zapustila dvorano državnega zbora. “Tudi s tem se pokaže odnos do prizadetih,” je komentirala Klakočar Zupančič, ki je izbris 25.671 prebivalcev Slovenije iz registra stalnega prebivalstva opisala kot “pravni umor” oziroma “pravni genocid”.
Prisotni poslanci so, kot je v običaju, sejo nadaljevali z vprašanji za premierja Roberta Goloba. Prvo vprašanje je postavil poslanec Jožef Horvat iz poslanske skupine NSi, ki ga je zanimalo, za koliko bo aktualna vlada ob obljubah in napovedanih reformah državljanom zvišala davke. Pri tem je omenil več denarja za plače v javnem sektorju, stroške, ki bodo nastali z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, gradnjo državnih najemnih stanovanj ter reformo zdravstvenega sistema v odnosu do opozoril fiskalnega sveta o visokem finančnem primanjklaju Slovenije glede na napovedi Evropske komisije.
“Ne gre za obljube, mi imamo koalicijsko pogodbo, ki se je bomo držali,” je odgovoril premier Golob in poudaril, da je v pogodbi predvideno marsikaj, čemur so se prejšnje vlade – ne glede na barvo – izogibale. Na komentar o višjih plačah v javnem sektorju – Horvat je navedel, da bodo prinesle 600 milijonov dodatnih stroškov – je premier Golob odgovoril: “Res je, toliko je težek paket, ki smo ga izpogajali s sindikati lani oktobra. Ta paket se že izvaja in je v celoti vključen v proračun za leti 2023 in 2024. Za večino stvari, o katerih govorite, ne bo znotraj proračunov predviden niti evro več, ampak so že predvideni v proračunih, potrjenih v tem državnem zboru. Zato je nekoliko neodgovorno, da se državljanke in državljane straši, kot da gre za nova dejstva.”
Preberite še: Poslanci SDS zaradi govora o izbrisanih protestno zapustili sejo (VIDEO)
Premier je ob tem naštel še nekaj drugih ukrepov, ki jih je vlada uvedla, pa niso bili zapisani v koalicijski pogodbi, saj so bili sprejeti kot odziv na energetsko in prehransko draginjo. “Ko bi sešteli ta sredstva, bi ugotovili, da se dejansko štejejo v stotinah milijonov evrov v samo lanskem letu in kljub temu smo uspeli lansko leto zaključiti s primanjkljajem, ki je bil manjši in nižji od planiranega. Brez, da bi v letu 2022 spremenili ali pa dvignili kakršnikoli davek. Toliko o resnici, kaj je tisto, česar se morajo državljani in državljanke bati. Najbolj se morajo bati zavajajočih izjav,” je dejal.
Konkretno o napovedani davčni reformi pa je odgovoril: “Davčna reforma bo predmet našega bodočega koalicijskega vrha v marcu in o tem bomo spregovorili 15. marca. Znižali bomo obremenitev na plače. Pred tem pa bomo poskrbeli, da bo premoženje ustrezno ovrednoteno in da bodo tisti, ki imajo bistveno več premoženja od večine ostalih, za to premoženje pošteno plačali davke.”
Horvat je premierju odvrnil, da iz obljub aktualne vlade izhaja “logična ugotovitev, da bo napovedana davčna reforma izdatno obremenila državljane in slovensko gospodarstvo”. Zato ga je zanimalo tudi, kdaj bo znana realna časovnica za izvedbo reform in kdaj bodo znani realni finančni učinki napovedanih reform.
Golob je odgovoril, da se je vlada odločila izkoristiti obdobje energetske in prehranske draginje ter začasne ukinitve fiskalnega pravila. “Naša vlada se je odločila, da bo obdobje, ko nimamo omejitev iz fiskalnega pravila, izkoristila za to, da bomo našo družbo čim bolje pripravili na obdobje po krizi. Držimo se vseh omejitev, ki se jih moramo in glejte, zlomka, primanjkljaj je bil v lanskem letu – ponavljam – nižji od planiranega in tudi javni dolg je ne glede na katastrofične napovedi procentualno v primerjavi z BDP-jem padel,” je dejal.
Preberite še: Priprave na davčno reformo: želja je veliko, a kje bomo jemali?
“Vsi vemo, da je primanjkljaj v letošnjem letu rekorden iz enega samega razloga. Zaradi sredstev, ki smo jih enkratno namenili za pomoč gospodarstvu. In prav je tako, še enkrat bi jih namenil. In še kljub temu, da smo jih namenili toliko, kot smo jih, iz nekaterih delov gospodarstva sprašujejo po dodatnih pomočeh. To samo kaže na to, da je situacija v gospodarstvu glede na današnje stanje v nekaterih delih kritična,” je še opisal. Ponovil je, da je vlada tri reforme že predstavila (zdravstveno, stanovanjsko in reformo plačnega sistema v javnem sektorju), medtem ko bo davčno in pokojninsko reformo – predvsem pa njuni časovnici – predstavila na prihajajočem koalicijskem vrhu.
Zakaj je bil primanjkljaj nižji in ali se je dolg res zmanjšal?
Premierjeva izjava, da je bil primanjkljaj v lanskem letu nižji od planiranega in da se je javni dolg ne glede na katastrofične napovedi procentualno v primerjavi z BDP-jem zmanjšal, drži.
A nižji primanjkljaj je posledica prakse, ki jo je fiskalni svet lani močno kritiziral. Vlada je z jesenskim rebalansom proračuna za 2022 predvidela močno povečanje porabe za zadnje četrtletje lanskega leta. Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, je proračun označil za nerealističen, motiv za to povečano porabo pa je bil po mnenju sveta, ta, da “bodo s tem osnove za jesenske proračunske dokumente za leti 2023 in 2024 postavljene previsoko”. S tem ko je vlada močno povečala porabo za lansko leto, si je torej omogočila večje izdatke v letošnjem in prihodnjem letu. Realizirani primanjkljaj je bil konec lanskega leta res manjši od načrtovanega (1,39 milijarde evrov, kar je 646 milijonov manj od predvidenega v rebalansu).
Preberite še: “Med Janševo in Golobovo vlado ni večjih razlik na področju javnih financ”
Omenimo tudi, da se je delež javnega dolga v BDP zmanjšal, ker je BDP lani zrastel za 5,4 odstotka. Absolutno se je dolg povečal z 38,9 milijarde konec leta 2021 na 41,7 milijarde evrov konec tretjega četrtletja lani (podatkov za konec leta še ni). Skupno imamo torej 2,8 milijarde evrov več javnega dolga. Mojmir Mrak je za N1 nedavno opozoril, da se letos napoveduje precej počasnejša gospodarska rast (po napovedih Umarja 1,4 odstotka), mi pa javnofinančne politike nismo prilagodili. (A. L.)
Poslanka SDS o dvigu pokojnin
S poslanskim vprašanjem je sledila Karmen Furman iz poslanske skupine SDS, ki jo je zanimalo, kako bo vlada, če bo, reševala “trenutno precej hudo stisko upokojencev, ki jim položnice letijo v nebo, zaradi vašega neukrepanja pa so iz dneva v dan v vse večji stiski”. Vprašala je, kdaj bo vlada izpolnila zavezo iz koalicijske pogodbe o dvigu pokojnin?
Premier Golob je odgovoril, da so bili vsi dosedanji ukrepi vlade usmerjeni v to, da bi bile vse družbene skupine deležne čim manjšega dviga cen. Ob tem je napovedal, da bo vlada na področju kontrole cen hrane izpeljala nove ukrepe, ker s sedanjim stanjem ni “niti približno” zadovoljna. Upokojenci so bili po njegovih besedah ves čas v fokusu vlade, kot primer pa je navedel prve energetske dodatke v višini 200 evrov, do katerih so bili upravičeni vsi, ki živijo v energetski revščini. “Žal ta poziv mogoče ni prišel do pravih ušes, pa smo zato uporabili vse možne načine. In danes ponavljam, še vedno je ta možnost odprta za tiste, ki iz kateregakoli razloga živijo v energetski revščini.”
O uskladitvi pokojnin je povedal, da je vlada že plačala predčasno uskladitev, ki zakonsko ni predpisana. “Vlada se je sama odločila, da bo novembra in decembra izplačala za polovično inflacijo dvig pokojnin, v februarju pa so upokojenci po zakonu dobili redno uskladitev v višini 5,2.”
Še letos bo po njegovih besedah zagotovljena pokojnina znašala najmanj 700 evrov, kot so zapisali v koalicijski pogodbi. “Tako tudi bo, saj leta še ni konec,” je poudaril in zagotovil, da bodo to zavezo izpolnili.
Dvig cen vrtcev “nima osnove prav v ničemer”
Poslanko NSi Ivo Dimic je zanimalo, kakšne ukrepe bo vlada predlagala, da se nedavni dvig stroškov dela, cene hrane in energentov v vrtcih ne bo prelevil zgolj na starše in občine. Premier Robert Golob je odgovoril, da je 101 občina dvignila ceno vrtcev, še preden je njegova vlada prišla na oblast, pa se o tem v javnosti ni govorilo. “Do danes jih je v tem letu dvignilo 25 od 200,” je dejal in poudaril, da med njimi ni največjih mestnih občin – razen celjske. “Nekatere niso dvigovale cen vrtcev od leta 2019 dalje. Zakaj ne? Zato, ker je to izključno v domeni občinskih mestnih svetov in županov, nikakor pa ne vlade.”
Preberite še: Cene vrtcev: “Dvig nima osnove prav v ničemer”
Ob tem je izpostavil, da je vlada v pričakovanju energetske draginje že lani dvignila povprečnino občin za osem odstotkov. “Povprečnina se je dvignila za osem odstotkov. Dvig cen vrtcev za 14 ali 17 odstotkov nima nobene osnove v plačah vzgojiteljic ali njihovih pomočnic,” je dejal premier, ki meni, da tolikšen dvig cen vrtcev “nima osnove prav v ničemer”.
“Govoriti o tem, da je 17-odstotni dvig cene vrtcev potreben zaradi mizernih plač in tudi manjšega dviga plač pomočnic vzgojiteljic, ki se jim je plača nominalno dvignila za 12 procentov, niti ni zavajanje, ampak norčevanje s strani tistih, ki to govorijo,” pri čemer je poudaril, da ne govori neposredno o poslanki Dimic, ampak o “konkretnih županih in mestnih svetih, ki so to lansirali”. Poudaril je, da so na pristojnem ministrstvu mestne občine, ki so ali pa napovedujejo dvig cen vrtcev, pozvali, naj posredujejo izračune, ki to utemeljujejo. “Verjemite, da bomo z velikim veseljem te kalkulacije pregledali in vas na odboru z njimi z veseljem seznanili,” je napovedal.
Horvat, Furman in Dimic so predlagali, da državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o premierjevih odgovorih. Poslanci bodo o predlogih odločali v torek.
“Nismo na vladi tisti, ki hočejo višje plače”
Sklop poslanskih vprašanj predsedniku vlade je zaključil poslanec Milan Jakopovič iz poslanske skupine Levica, ki ga je zanimalo, kako bo vlada z načrtovano reformo enotnega plačnega sistema omejila in izravnala izrazito neenakost, ki jo povzročajo dodatki v določenih poklicnih skupinah. Poudaril je, da ene skupine v tem sistemu prosperirajo, druge pa ne.
Premier Golob se je strinjal, da “obstoječ plačni sistem ni pravičen”, in poudaril, da je stvar reforme spraviti osnovne plače na enoten in primerljiv sistem. “Razmerje, o katerem govorimo, je vedno razmerje ne med izplačili, ampak med osnovnimi plačami oziroma tarifnimi sistemi,” ti pa so po njegovih besedah ena od ključnih točk, ki jih mora vlada v reformi spremeniti.
“Če ne bomo spremenili tarifnih sistemov in osnovnih plač, potem ne moremo nasloviti ničesar.” Golob meni, da se je posameznim sindikalnim skupinam v zadnjih 14 letih uspelo preko dodatkov in različnih ugodnosti prebiti do tega, da njihova osnovna plača niti približno ne odraža njihovega materialnega statusa.
Ob osnovnih plačah in dejstvu, da nihče ne sme biti pod minimalno plačo, je premier napovedal, da bodo znotraj panog in stebrov vzpostavili tudi preglednost nad dodatki. “Dodatek ni variabilni del, dodatek je žal kar zelo fiksen za tistega, ki je do njega upravičen. In marsikdo te dodatke zlorablja ali pa izigrava zato, da si dviguje mesečno višino na svojem računu.” Ob tem je kot pomembno izpostavil še vpeljevanje pojma nagrajevanja in delovne uspešnosti. “Delovna uspešnost danes deluje po enakem principu kot vse ostalo. Do nje so praktično upravičeni vsi ali pa nihče. Ker je očitno v Sloveniji prepovedano ali pa nezaslišano, da bi tistega, ki več dela in več zna, tudi bolje nagradili in mu dali priznanje.”
Kot nerazumljivo je ocenil to, da je lahko 80 ali 90 odstotkov uslužbencev ocenjenih z najvišjo ceno. Najlažje je podatke v plačnem sistemu po njegovi oceni primerjati tako, da se pogleda osnovne plače na eni strani in dejansko povprečna izplačila na drugi. “Takrat vidimo, kakšen je status posamezne interesne skupine, pa če to njim ustreza ali pa ne.”
Premier Golob je ponovil, da razmerje med najnižjo in najvišjo plačo 1 proti 7 ni bil predlog vlade, ampak so ga zahtevali sindikati javnega sektorja. “Nismo ga zahtevali na vladi. Še več, naš pogoj, da na to pristanemo, je bil, da bomo ta faktor za voljene funkcionarje upoštevali še v naslednjem mandatu. Ne samo, da nismo tega zahtevali, še odpovedujemo se za vse voljene tudi v vašem imenu. Zato, ker se sicer ves čas manipulira in laže v javnosti, da so na vladi tisti, ki hočejo višje plače. Ne, nočemo jih. Sindikati so tisti, ki jih hočejo zato, da bodo najsposobnejši imeli možnost napredovanja pri osnovni plači,” je dejal Golob.
Sindikati Golobove navedbe že demantirali
Predstavniki Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) so nemudoma demantirali premierjevo izjavo o tem, da so sindikati zahtevali razmerje med najnižjo in najvišjo plačo 1 proti 7. “Ostro zanikamo navedeno izjavo predsednika vlade, ki jo je ponovil že večkrat do zdaj. KSJS ni nikoli predlagala razmerja 1 : 7, kaj šele, da bi ga zahtevala. Ravno nasprotno, gre za predlog vladne pogajalske skupine v okviru pogajanj o izhodiščih za prenovo plačnega sistema javnega sektorja, ki so bila sindikatom uradno predstavljena v četrtek, 9. februarja, in nam isti dan tudi pisno posredovana,” so zapisali.
Kot pravijo, se bodo do teh izhodiščih opredelili na seji pogajalske skupine prihajajoči petek.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje