Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je na začetku današnje seje prebrala poslanico ob bližajoči se obletnici izbrisa. Še pred začetkom njenega govora pa so poslanci in poslanke opozicijske SDS sejo protestno zapustili. "Tudi s tem se pokaže odnos do prizadetih," je njihov odhod komentirala predsednica DZ in v poslanici pozvala k noveliranju zakonodaje na tem področju.
V nedeljo bo minilo 31 let od izbrisa, na kar je na začetku današnje seje državnega zbora spomnila tudi predsednica Urška Klakočar Zupančič. Ob tem je prebrala poslanico, ki pa je niso slišali poslanci SDS. Vsi so namreč pred začetkom njenega govora protestno odšli iz dvorane, kar je opazila tudi predsednica DZ. “Tudi s tem se pokaže odnos do prizadetih,” je komentirala njihov odhod.
V poslanici ob obletnici izbrisa je predsednica DZ spomnila, da bo 26. februarja preteklo 31 let, odkar je “takratna slovenska oblast protipravno izvršila izbris cele generacije ljudi iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije, s čimer so ti ljudje izgubili svoj pravi status in z njim povezane ekonomske, zdravstvene in socialne pravice”.
25.671 prebivalcev je tako po njenih besedah postalo tujcev, ki nezakonito prebivajo v Sloveniji.
Preberite še: Neverjetna zgodba Dragana Đekića: 30 let pozneje še vedno izbrisan
“Izbris je bil pravni umor vsakega izmed njih, s tem da so ostali pri življenju, ki se je sprevrglo v negotovo životarjenje, nekaterih vse do današnjih dni,” je dejala. Dodala je, da politika dolga leta “ni želela ne slišati in še manj popraviti storjene krivice”. Spomnila je, da je šele leta 1999 in 2003 ustavno sodišče ugotovilo, da je bil izbris neustaven, a da pri urejanju statusa oseb državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji ni šlo gladko.
“Da je država hitro po prvi ustavni odločbi iz leta 1999 sprejela zakon, ki je naslavljal vprašanje statusa izbrisanih, se gre zahvaliti pritisku Evropske komisije, saj je bila Slovenija takrat sredi procesa pogajanj za vstop v Evropsko skupnost, druga ustavna odločba iz leta 2003, ki je zakon delno razveljavila, pa je ostala neizvršena vse do leta 2010,” je pojasnila. Ob tem je opozorila, da tudi danes še ostajajo “odprta vprašanja, odprti postopki in izbrisana življenja”.
Zakonsko določene odškodnine po njenih besedah ne bodo nikoli vrnile izgubljenih let in pozdravile osebnih ran. Po njenem mnenju bi bilo prav razmisliti o noveliranju zakonodaje in termin izbrisani nadomestiti z izrazom žrtve. Pri tem je navedla, da nekateri še po treh desetletjih nimajo dostopa do zdravstvenih in socialnih pravic, da je treba najbolj socialno ogroženim takoj zagotoviti vsaj domsko nastanitev in oskrbo v bolnišnici.
Kaj je izbris?
Ob osamosvojitvi Slovenije 25. 6. 1991 so tisti, ki so imeli slovensko republiško državljanstvo, avtomatično pridobili državljanstvo nove države Republike Slovenije. Državljani drugih republik SFRJ, ki so imeli v Sloveniji stalno prebivališče – teh je bilo 200 tisoč – pa so imeli šest mesecev časa, da zaprosijo za državljanstvo.
Tistim, ki državljanstva niso pridobili – bodisi zato, ker niso (pravočasno) vložili vloge, ker je bila ta zavrnjena ali pa je bil postopek ustavljen – je bil odvzet tudi status stalnih prebivalcev. Stalno prebivališče so jim lokalni upravni organi odvzeli arbitrarno in nezakonito, opozarjajo na Mirovnem inštitutu; tako so ravnali na osnovi centralnega internega navodila ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom ministra Igorja Bavčarja in državnega sekretarja Slavka Debelaka. Vse to se je dogajalo v času Demosove vlade, ki jo je vodil Lojze Peterle.
Status je bil tako odvzet 25.671 ljudem, ne da bi jih o tem kdorkoli obvestil. S tem so izgubili praktično vse ekonomske in socialne pravice.
Lanskoletno opravičilo bivšega predsednika republike Boruta Pahorja za krivice je označila za “blag obliž”, saj da izvršilna in zakonodajna oblast pri učinkovitem reševanju odprtih vprašanj na tem področju ostajata na mrtvi točki.
Preberite še: Ena največjih zmot o izbrisanih
“Pred trenutno vlado in DZ je zgodovinska priložnost, da dokažemo, da smo pravna in socialna država, da priznavamo napake in krivice ter da jih želimo dokončno popraviti. Izgubljenih let ne moremo več dobiti nazaj, lahko pa priznamo, da je bilo dejanje izbrisa nespoštljivo, krivično, neustavno, nečloveško in lahko postavimo zakonodajne temelje, ki bodo izbrisanim osebam vrnili vsaj del izgubljenega dostojanstva,” je prepričana. Ob tem se je kot predsednica DZ vsem prizadetim opravičila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
