Premierjev kabinet: Kritike nacionalnih ukrepov proti Izraelu so neutemeljene

Odhajajoči izraelski veleposlanik v Bruslju Haim Regev je v intervjuju za Politico izrekel več kritik tudi na račun Slovenije. Našo državo je skupaj z Irsko in Španijo uvrstil med "najbolj nepravične" države EU, ki se po njegovi oceni "obsesivno" osredotočajo na stanje na področju človekovih pravic v Izraelu.

Ob tem je izjavil, da Slovenija ne bi smela kritizirati Izraela zaradi kršenja človekovih pravic Palestincev v Gazi in na Zahodnem bregu. Kot razlog za to je navedel, da je bil Izrael kot demokratična država ustanovljen že pred 77 leti. "Torej nas Slovenija, ki je bila ustanovljena 44 let po Izraelu, ne bi smela poučevati o človekovih pravicah, demokraciji ali vladavini prava," je poudaril izraelski veleposlanik.

Na kabinet predsednika vlade Roberta Goloba in na ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), ki ga vodi Tanja Fajon, smo se obrnili z vprašanjem, kako komentirajo Regeve kritike na račun Slovenije ter ali razmišljajo, da bi zaradi njegovih navedb kakorkoli ukrepali.

Zunanje ministrstvo: Stališča Slovenije do vojne v Gazi so jasna

V Golobovem kabinetu in na MZEZ se do besed izraelskega veleposlanika niso želeli opredeliti. So pa na MZEZ poudarili, da so stališča Slovenije glede vojne v Gazi jasna. "Prizadevamo si za takojšnje in trajno premirje, izpustitev vseh talcev, zadostno in neovirano humanitarno pomoč ter dodatne napore, ki bodo pripeljali do uresničitve rešitve dveh držav," so pojasnili.

Kot so navedli, so ta stališča skupaj z jasno obsodbo izraelskega načrta o širitvi vojaške operacije in zavzetju mesta Gaza ter s pozivom Izraelu, da načrte ustavi, nazadnje predstavili v ponedeljek na izrednem zasedanju zunanjih ministrov EU ter v skupni izjavi o Gazi. Ob tem so dodali, da je ministrica Fajon sopodpisnica izjave, v kateri skupaj z mednarodnimi partnerji, pozivajo k odpravi omejitev za delovanje najpomembnejših humanitarnih akterjev v Gazi.

Vlada je zaradi resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava v preteklih tednih že sprejela prve sankcije proti Izraelu. Ali bodo po uvedbi embarga na izvoz, uvoz in tranzit orožja, prepovedi uvoza izdelkov iz nezakonitih izraelskih naselbin na okupiranih palestinskih ozemljih ter razglasitvi izraelskih ministrov Itamarja Ben-Gvira in Bezalela Smotriča za nezaželeni osebi sledili novi ukrepi proti Izraelu, v premierjevem kabinetu in na MZEZ ne razkrivajo. V Golobovem kabinetu so navedli le, da bo javnost o novih ukrepih pravočasno obveščena.

Zunanjemu in gospodarskemu ministrstvu je vlada sicer prejšnji teden naložila, da naj preučita tudi prepoved izvoza izdelkov na zasedena palestinska ozemlja. Med možnimi novimi ukrepi se je še nedolgo nazaj omenjala tudi pridružitev tožbi, ki jo je pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) v Haagu zaradi genocida v Gazi proti Izraelu vložila Južna Afrika. A po besedah naših sogovornikov naj vlada pridružitve tožbi v kratkem še ne bi obravnavala, ker da gre pri tem za "zapletene postopke".

Premierjev kabinet zavrača kritike o nabiranju političnih točk pred volitvami

V delu javnosti pa se pojavljajo tudi kritike in pomisleki, da vlada s sprejemanjem ukrepov, ki so v prvi vrsti simbolični in ki Izraela ne bodo (preveč) prizadeli, zgolj nabira politične točke pred prihajajočimi rednimi parlamentarnimi volitvami, ki so predvidene marca prihodnje leto.

V premierjevem kabinetu te očitke zavračajo. "Kritike nacionalnih ukrepov proti Izraelu so neutemeljene. Republika Slovenija je namreč jasna v svojih stališčih, tako v Varnostnem svetu ZN kot tudi znotraj evropske skupnosti," so navedli za N1. Ob tem so spomnili, da se je po tem, ko je Slovenija dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi, za podoben ukrep odločila tudi Nizozemska.

Kritike, da so ukrepi proti Izraelu namenjeni predvsem notranjepolitični javnosti, zavrača tudi zunanja ministrica Fajon. "Sankcije so še kako opažene, predvsem pa nastavljamo tudi ogledalo našim partnerjem v EU in drugod, ki ne naredijo dovolj," je prejšnji teden poudarila zunanja ministrica.

Kot je še navedla, javnomnenjske ankete ne usmerjajo njenega ukrepanja zoper dejanja izraelske vlade. "Sem pa vesela, da imajo naši predlogi podporo, doma in v svetu. In sem trdno prepričana, da delamo prav. Čeprav nam nekateri očitajo, da delamo z luknjami. Bolje z luknjami kot narediti nič," je še dodala Fajon.