Menu Item
Za nasprotnike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi bil to zagotovo zgodovinski dan, če ga ne bi pokvarilo spoznanje, da bo po novem obvezni zdravstveni zniževal dohodninsko osnovo. To namreč pomeni, da bodo bogati začasno na boljšem kot revni. Eden ključnih argumentov za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je bil desetletja prav to, da sistem ni pravičen, saj vsi plačamo enako ne glede na razlike v naših dohodkih. Zdaj pa ne samo, da novi, obvezni prispevek (še) ni progresiven, najbogatejšim je celo v korist, na kar javnosti ni posebej opozoril nihče. To še ni vse: zaradi tega bo v proračunu zazevalo še dodatnih 100 milijonov luknje. In kaj zdaj? Kaj bo storila koalicija?
Koaliciji Roberta Goloba je uspelo, kar pred tem vse od leta 2002 ni uspelo kar petim bivšim levosredinskim koalicijam. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot smo ga poznali, po več kot 30 letih odhaja v zgodovino, saj je večina v državnem zboru potrdila zakonske spremembe, ki s 1. januarjem prihodnje leto ukinjajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga nadomeščajo z novim, obveznim zdravstvenim prispevkom.
Za nasprotnike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi bil to zagotovo zgodovinski dan, če ga ne bi pokvarilo spoznanje, da bo po novem obvezni prispevek zniževal dohodninsko osnovo. To pa pomeni, da bo ta pod črto za bolj premožne nižji, za manj premožne pa višji.
Tudi javnosti na to ni posebej opozoril nihče.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kakršno smo poznali do zdaj, se ne upošteva pri izračunu davka na dohodek oziroma dohodnine, nov obvezni zdravstveni prispevek, ki ga dobivamo s 1. januarjem prihodnje leto, pa se bo. Zato bo, za razliko od sedanjega dopolnilnega zavarovanja, znižal dohodninsko osnovo, od katere se plača davek.
To bi bolj koristilo tistim, ki so v višjih dohodninskih razredih, je za N1 pojasnilo več davčnih strokovnjakov. Višja, kot je obdavčitev, bolj se namreč znižanje dohodninske osnove pozna pri izračunu dohodnine.
Najbogatejši bi plačali samo pol
Tisti v najnižjem dohodninskem razredu, ki je obdavčen 16-odstotno, bo torej ob upoštevanju vpliva na dohodnino dejansko plačal 29,4 evra obveznega zdravstvenega prispevka na mesec, tisti v najvišjem, kjer je obdavčitev 50-odstotna, pa samo 17,5 evra mesečno, nam je potrdilo več strokovnjakov. Pri tem je pomembno tudi, da mnogi z najnižjimi dohodki dohodnine sploh ne plačujejo. Zanje bi torej obvezni zdravstveni prispevek znašal 35 evrov mesečno ne glede na upoštevanje pri dohodninski osnovi.
Vse skupaj pa bi seveda pomenilo tudi, da bo državni proračun iz naslova dohodnine prejel manj. Izpad iz tega naslova bo, po informacijah N1 tudi po ocenah ministrstva za finance, znašal okoli 100 milijonov evrov letno.
Bo koalicija zdaj pohitela?
Koalicija je sprva želela, da tako kot dopolnilno zavarovanje tudi obvezni zdravstveni prispevek ne bi vplival na dohodnino, a nato naj bi ugotovili, da se temu ne morejo izogniti.
Ta prispevek ima namreč naravo obveznega prispevka za socialno varnost in dejansko predstavlja pavšalni del prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, je pisalo v obrazložitvi vladnega dopolnila, ki so ga sredi junija na najprej odboru za zdravstvo ob kopici drugih dopolnil potrdili poslanci koalicije, zdaj pa so to potrdili še na plenarni seji državnega zbora. Zato je po njihovem treba obvezni zdravstveni prispevek z vidika dohodnine obravnavati enako kot prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, kar pomeni, da zniža dohodninsko osnovo.
Javnosti na to ni posebej opozoril nihče, po informacijah N1 pa celo nekateri koalicijski poslanci niso povsem razumeli, kakšne bodo posledice te odločitve.
Ob napovedi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je Golob pojasnil, da za enkrat še ni možno uvesti različnih višin obveznega zdravstvenega prispevka, ki bi bile odvisne od višine prihodkov posameznikov. Torej tako imenovane progresije, ki pomeni, da premožnejši prispevajo več kot manj premožni. Je pa zagotovil, da bodo poskrbeli, da bo financiranje zdravstvenega sistema v prihodnje pravičnejše. To naj bi bilo del celovite reforme financiranja zdravstva, ki naj bi jo vlada pripravila do leta 2025.
Da pri tem ostajajo tudi zdaj, so v Gibanju Svoboda pojasnili za N1. To bi pomenilo, da bo eno leto veljal za premožnejše ta ugodnejši “režim”. A na drugi strani bodo v koalicijski stranki Levica po informacijah N1 zdaj zahtevali, da se progresija uvede hitreje, in sicer še pred 1. januarjem 2024, ko bi nov sistem zdravstvenega zavarovanja začel veljati.
Eden ključnih argumentov nasprotnikov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je namreč prav to, da sistem ni pravičen, ker vsi plačujemo enako premijo ne glede na razlike v dohodkih. Trenutno je to največ 35,67 evra mesečno.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje