"Pričevanja so nas šokirala, niso pa nas presenetila"

Denis Sadiković/N1

Udeleženci mednarodne konference o deinstitucionalizaciji na področju duševnega zdravja, ki je potekala dan po objavi našega preiskovalnega članka o nasilju na Psihiatrični kliniki Ljubljana, so v skupni izjavi navedli deset zahtev, med drugim, da se vodstvo klinike opraviči vsem, ki so bili žrtve nasilja.

“Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo medijske objave pričevanj preživelcev in prič nasilja v Psihiatrični bolnici Ljubljana. Preživelim nasilja izrekamo sočustvovanje in trdno podporo,” so v izjavi zapisali udeleženci Mednarodne konference “Dezinstitucionalizacija …, ta beseda!”: dosežki in protislovja skupnostne oskrbe v evropski perspektivi, ki je minuli četrtek potekala v Lipici. Izjavo, ki so jo napisali po objavi našega članka s pričevanji o nasilju nad pacienti v omenjeni bolnišnici, je podpisalo 22 posameznikov in institucij. Posredovala nam jo je prof. dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo.

Pričevanja so nas šokirala, niso pa nas presenetila, so opozorili v izjavi. “Iz dolgoletnih izkušenj vemo, da mediji praviloma zaznajo le vrh ledene gore in da se ljudje iz strahu, da se bo njihov položaj še poslabšal, bojijo pripovedovati in pričati. Psihiatrična bolnišnica bi morala biti prostor varnosti in podpore, saj v njej iščejo pomoč ljudje, ki jih je strah, so žalostni in pogosto močno travmatizirani. Dogodki v zadnjih tednih govorijo o nasprotnem, da gre za prostor, ki generira institucionalno nasilje.”

V izjavi so podpisniki navedli deset zahtev:

– Da vodstvo Psihiatrične klinike Ljubljana nemudoma zaustavi vse oblike nasilja na vseh psihiatričnih oddelkih in nemudoma odstrani osebje, ki je bilo nasilno pri delu z uporabniki in uporabnicami bolnišnice.

– Da vodstvo Psihiatrične klinike Ljubljana nemudoma izreče obžalovanje in se opraviči vsem, ki so bili žrtve nasilja ali sekundarne žrtve.

– Da neodvisni organi raziščejo zgodbe preživelcev in ustrezno ukrepajo.

– Da vodstvo Psihiatrične klinike Ljubljana nemudoma organizira izobraževanja o ničelni toleranci do nasilja za vse zaposlene in poišče strokovno pomoč pri strokovnjakih in organizacijah, ki so specializirane za področje individualnega in institucionalnega nasilja in vzpostavi protokole za ničelno toleranco do nasilja.

– Da vodstvo Psihiatrične klinike Ljubljana nemudoma zagotovi, da postane psihiatrična bolnišnica varen prostor za vse uporabnice in uporabnike, ki v bolnišnico prihajajo prestrašeni, travmatizirani, v duševni krizi in od katerih so mnogi že doživeli številne vrste fizičnega, spolnega, psihičnega ali materialnega nasilja.

– Da vodstvo Psihiatrične klinike Ljubljana spoštuje in uresničuje Konvencijo Združenih narodov o pravicah ljudi z ovirami (MKPI), ki v 16. členu Konvencije določa in obvezuje institucije v Sloveniji, da sprejmejo vse ustrezne zakonodajne, upravne, družbene in izobraževalne in druge ukrepe, da bi ljudi s težavami v duševnem zdravju zavarovali pred nasiljem in zlorabami.

– Da zastopniki pravic na področju duševnega zdravja proaktivno ponudijo svoje storitve žrtvam nasilja, vodstvo Psihiatrične bolnišnice Ljubljana pa jim to omogoči; obenem pa naj se dovoli vstop v institucijo tudi drugim organizacijam, ki se ukvarjajo s pravicami ljudi s težavami v duševnem zdravju, in neodvisnim zagovorniškim in vrstniškim organizacijam in naj se jih ne ovira pri opravljanju neodvisnega zagovorništva za uporabnike in uporabnice.

– Da vodstvo Psihiatrične bolnišnice Ljubljana z vso resnostjo in doslednostjo upošteva opozorila in delo organizacij in strokovnjakov, ki se zavzemajo za razvoj skupnostnih služb na področju duševnega zdravja, individualizirano obravnavo in prične s procesi deinstitucionalizacije.

– Da se minister za zdravje in pristojno ministrstvo zavzeto opredelita do ravnanj, o katerih smo izvedeli iz medijev.

– Da Varuh človekovih pravic v zvezi z izpovedanimi dogodki nasilja nemudoma opravi izredni nadzor v instituciji v okviru državnega preventivnega mehanizma.

Podpisniki so opozorili, da je prav psihiatrična hospitalizacija “tisti rez v življenju posameznika, ki pogosto, zaradi nespoštovanja individualnih potreb in stigme, šele zares spremeni človekovo življenje”.

Prejšnji teden smo na N1 v rubriki Poglobljeno objavili članek, ki je nastal na podlagi nekajtedenske novinarske preiskave in v katerem je več virov potrdilo, da so bili žrtve oziroma priče nasilju na Psihiatrični kliniki Ljubljana. O tem so za N1 pričali tako pacienti in njihovi svojci kot tudi nekateri zaposleni in nekdanji zaposleni, ki zasedajo ali so zasedali zelo različna delovna mesta na ljubljanski psihiatrični kliniki. Vsi sogovorniki – tako pacienti kot zaposleni in nekdanji zaposleni – so poudarili, da jih je izjemno strah maščevanja.

“Bolj, kot so psihiatrične in socialnovarstvene institucije zaprte, večja je verjetnost nasilja in zlorab. Bolj, kot so odprte in usmerjene v skupnost, močnejša kot je skupnost, manjša je verjetnost zlorab, saj je manjša verjetnost, da se institucija postavi ’nad ljudi’ in ne sledi potrebam posameznic in posameznikom. Psihiatrična bolnišnica Ljubljana bi morala spodbujati lastno preoblikovanje v storitve v skupnosti, ki bodo transparentne, mobilne, bližje ljudem, še posebno tistim, ki so v duševni krizi. Osredotočenost na nadzor in prisilne ukrepe naj zamenja osredotočenost na pomoč posameznikom in posameznicam,” so še zapisali.

“Psihiatrične bolnice so bile zgodovinsko prostori nasilja in prostorskih omejitev. Če so nekoč ljudi vezali za verige, so bili do nedavnega stisnjeni v prisilne jopiče, danes jih vežejo jermeni. Nekoč so bili mučeni z nasilnimi operacijami, lobotomijo in elektrošoki. Danes so jih nadomestile injekcije za umirjanje. Psihiatrične institucije so imele zamrežene postelje, izolirnice, danes sobe za umiritev. Nasilje se je dogajalo brez prič in tudi danes praviloma ni drugače.”

Iz izjave

Podpisniki upajo, da bodo dogodki nasilja, o katerih smo prvi poročali na N1, pozneje pa so o tem začeli poročati tudi drugi mediji, spodbudili strokovne in javne diskusije o človekovih, socialnih in pacientovih pravicah vseh, ki uporabljajo servis psihiatričnih institucij v Sloveniji in da se bodo okrepili “raznovrstni procesi razvijanja dostopnih, skupnostno usmerjenih multiprofesionalnih centrov, ki bodo delovali tako, da bodo v njih imeli enakovredno besedo posamezniki v duševni krizi in strokovnjaki”.

“Prav tako si želimo, da bi tudi mediji in raziskovalni novinarji v bodoče bdeli nad dogajanjem v psihiatričnih ustanovah in v interesu javnosti in posameznikov razkrivali osebne zgodbe in pričevanja preživelcev. Samo tako bo prišlo do ozaveščanja v zvezi s človekovimi pravicami ljudi, ki imajo težave v duševnem zdravju in se bo uveljavila praksa pomoči, ki bo del rešitve in ne del problema.”

Podpisniki in podpisnice:

Udeleženske in udeleženci Mednarodne konference “Dezinstitucionalizacija …, ta beseda!”: dosežki in protislovja skupnostne oskrbe v evropski perspektivi (1. 6. 2023, Lipica).

IMHCN – International Mental Health Collaborating Network

WFMH – World Federation of Mental Health

Validity Foundation – Mental Disability Advocacy Centre

Katedra za duševno zdravje Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani

Katedra za socialno vključevanje in pravičnost, Fakultete za socialno delo

Univerze v Ljubljani

Katedra za dolgotrajno oskrbo Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani

Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije

Muzej norosti, Trate

PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja

Dom na Krasu – Posebni socialnovarstveni zavod

Društvo Altra – odbor za novosti v duševnem zdravju

Mreža za dezinstitucionalizacijo Slovenije

YHD-Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, Slovenija

Varstveno-delovni center Koper

Društvo Poglej! Društvo za vseživljenjsko pomoč

Zavod Risa-Center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje

Association for Mutual Assistance in Mental Distress TK “Feniks” Tuzla

Information Centre for Persons with Disability “Lotos”, Tuzla

National Development Team for Inclusion

Marco Visintin, Italija

Claudia Battiston, Italija

Tomaso Bonavigo, Italija

Preberete lahko tudi naš celoten dosje o pričevanjih o nasilju na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Našo preiskovalno zgodbo, ki smo jo objavili v rubriki Poglobljeno, pa preberite v članku: Kaj se dogaja na Psihiatrični kliniki Ljubljana.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.