"Priključitev" ali "vrnitev"? Predlog o preimenovanju dveh praznikov razdelil poslance

DZ obravnava predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki poleg uvedbe dneva Triglava prinaša preimenovanje praznikov Primorcev in Prekmurcev. V Svobodi, SD in Levici posegu ostro nasprotujejo, koalicijski poslanci pa poudarjajo, da bi praznikoma vrnili imeni, ki sta veljali od leta 2005.

Zakonodajni predlog so v parlamentarni postopek konec lanskega leta vložili poslanci nekdanjih koalicijskih strank Svobode, SD in Levice, in predvideva, da bi 7. avgusta obeleževali dan Triglava, saj je 7. avgusta leta 1895 Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil stolp. Praznik ne bi bil dela prost dan.

Naklonjenost uvedbi novega državnega praznika so izrazili tudi poslanci aktualne koalicije, ki pa so na seji matičnega odbora z dopolnilom posegli v poimenovanje praznikov Prekmurcev in Primorcev. Koalicija je namreč predlagala, da se iz imena praznika priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom briše "priključitve Prekmurja", v imenu praznika priključitev Primorske k matični domovini pa bi "priključitev" nadomestila z "vrnitev". V okviru novih poimenovanj bi torej v Sloveniji v prihodnje 17. avgusta zaznamovali praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. septembra pa praznik vrnitve Primorske k matični domovini.

Žavbi potezo koalicije označil za sramotno

Potezo koalicije je poslanec Svobode Lenart Žavbi v imenu predlagatelja označil kot sramotno. "Z enim amandmajem ste uničili in oskrunili zgodovinski spomin dveh ključnih slovenskih pokrajin," je bil kritičen Žavbi, ki je koalicijskim poslancem očital, da so poteptali kulturo, zgodovino in lasten narod. Spomnil je na mnenje zakonodajno-pravne službe, ki je ocenila, da je takšno dopolnilo nedopustno.

Z uvedbo dneva Triglava so predlagatelji po besedah poslanca Svobode Mateja Graha želeli praznik, ki povezuje, a je koalicija poslanski zakon "dobesedno ugrabila in vanj z amandmaji pripeljala Primorsko in Primorsko". Poudaril je, da beseda priključitev ni izum današnje opozicije, pač pa so jo zapisali tisti, ki so se za Primorsko borili.

Poslanec SD Damijan Bezjak Zrim je spomnil na dogajanje na matičnem odboru, ko je zakonodajno-pravna služba opozorila, da je koalicijsko dopolnilo poslovniško nedopustno, saj bi morala biti njegova vsebina neposredno povezana z namenom vložitve zakona. Po njegovih besedah se je s tem "izgubil tudi nov kos dostojanstva in zaupanja, ki ga še uživa državni zbor kot institucija in politika kot poklic".

Poslanka Levice Nataša Sukič pa je potezo koalicije označila kot "čisto in nizkotno politično prevaro". Predlagani zakon je koalicija po njenih besedah "brez trohice sramu ugrabila in spremenila v še enega svojih številnih poligonov za najbolj zavržen in radikalen ideološki boj". "V poslanski skupini Levica bomo enotno, ostro in z največjim odporom glasovali proti temu zavržnemu zakonu," je napovedala Sukič.

Simonič: Prazniki nosijo sporočilo o tem, kdo smo kot narod

Predlog po drugi strani podpirajo v koaliciji. Poslanec SDS Luka Simonič je opozoril, da pri praznikih ne govorijo le o datumih v koledarju, ampak "nosijo sporočilo o tem, kdo smo kot narod, od kod prihajamo in katere ljudi ter dogodke želimo ohraniti v skupnem spominu". V poslanski skupini podpirajo, da se 15. september ponovno poimenuje v dan vrnitve Primorske k matični domovini in 17. avgust v dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, kot je veljalo 20 let.

Da sta se praznika Primorcev in Prekmurcev imenovala tako od leta 2005, je poudaril tudi poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj, ki je dodal, da je bil tedaj predlog sprejet ob širokem političnem soglasju. "Nismo se prepirali zaradi ene besede, znali smo ceniti zgodovinski trenutek in njegov pomen," je dejal. "Naš predlog je preprost, vrnimo se k imenoma, okoli katerih je ta parlament nekoč že znal doseči izjemno široko soglasje," je dejal.

Da bodo predlog podprli, so napovedali tudi v Resnici. Ob tem pa si po besedah Borisa Mijiča želijo, da bi bilo tudi pri prihodnjih razpravah o praznikih več iskanja skupnega in manj iskanja razlik. "Kajti namen praznikov je, da nas združujejo, in ne da nas razdvajajo," je poudaril poslanec Resnice.

Poslanci Demokratov stališča danes niso predstavili.