Bomo Slovenci dobili nov državni praznik? Predlog je spet na mizi
Poslanska skupina Svobode je v parlamentarni postopek vložila novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katero želijo 7. avgust razglasiti za novi državni praznik – dan Triglava. Kot je na novinarski konferenci pojasnil prvopodpisani pod novelo zakona, gre za predlog, ki je bil že v prejšnjem mandatu vložen v parlamentarno proceduro, a zaradi zaključka mandata ni ugledal luči dneva. Po Žavbijevih navedbah je glavni cilj novega praznika združevanje in povezovanje naroda okoli skupnega simbola.
Novela zakona predvideva uvedbo novega državnega praznika, ki pa ne bi bil dela prosti dan. V največji opozicijski stranki Gibanju Svoboda, ki je predlog sprememb zakona vložila v parlamentarni postopek, izpostavljajo zgodovinski in simbolni pomen najvišje slovenske gore – Triglava.
"Gre za predlog, s katerim bi 7. avgust vsako leto postal dan Triglava – dan enotnosti, in dan, ko se vsi spomnimo naših skupnih zgodb in korenin. Triglav je bil simbol vseh gibanj za emancipacijo slovenstva, simbol Osvobodilne fronte in simbol osamosvojitve. Navsezadnje so tako partizanke in partizani nosili triglavke, v času osamosvojitve pa je na vrhu Triglava zaplapolala slovenska zastava," je poudaril prvopodpisani pod novelo zakona Lenart Žavbi.
Ob tem je dodal, da smo Slovenci močen in aktiven pohodniški narod, zato je prav, "da svojega očaka ter naš največji nacionalni simbol povzdignemo z lastnim praznikom, ob katerem se spomnimo naše enotnosti".
"Brezčasen simbol slovenske samostojnosti, odpora in narodne identitete"
Kot izhaja iz besedila predloga zakona, pa izbira datuma ni naključna. 7. avgusta 1895 je namreč dovški župnik, planinec in domoljub Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil sloviti Aljažev stolp. Ta je po navedbah predlagateljev postal "brezčasen simbol slovenske samostojnosti, odpora in narodne identitete".

Aljaž se je s postavitvijo stolpa, ki ga je iz pločevine izdelal šentviški kleparski mojster Anton Belec, uprl takratnemu tujemu oziroma nemškemu prisvajanju slovenskih gora in planinstva. Ob odprtju stolpa so navzoči prvič peli tudi slavnostno pesem Oj, Triglav, moj dom, ki jo je uglasbil prav Aljaž.
V Svobodi ob tem predlagajo, da državni zbor predlog sprememb zakona o praznikih in dela prostih dnevih obravnava po skrajšanem postopku, saj gre po njihovi oceni za manj zahtevno dopolnitev.
V predlogu tudi pojasnjujejo, da uvedba novega državnega praznika ne bo imela nobenih finančnih posledic za državni proračun, saj ne bo šlo za dela prost dan. Prav tako po navedbah predlagateljev za izvajanje zakona ne bodo potrebna dodatna proračunska sredstva.
Če bo zakon sprejet, bo to osmi državni praznik, ki ni dela prost dan. Zaradi morebitnih pomislekov javnosti glede vsebine in praznovanja tovrstnih praznikov pa Žavbi meni, da bi politika ta dan lahko izkoristila za skupne aktivnosti ter preseganje delitev.
"Prepričan sem, da lahko politika tudi 7. avgust izkoristi za to, da nekaj naredimo skupaj. Glede na to, da nekdo rad hodi na Triglav s svojimi pristaši, je to morda apel politikom, naj 7. avgusta svoje pristaše pustijo doma in se na Triglav odpravimo skupaj, sami," je dejal.
V Svobodi pričakujejo široko podporo, tudi od koalicijskih strank
Ob tem v Svobodi pričakujejo široko podporo v državnem zboru, tudi od koalicijskih strank. Lenart Žavbi je spomnil, da so omenjeno novelo zakona vložili v parlament že v prejšnjem mandatu, in dodal: "Glede na to, da je bil predlog zakona v prejšnjem mandatu v državnem svetu sprejet soglasno – podprli so ga člani vseh strank, od zmernih do skrajno desnih, vključno s člani stranke SDS –, pričakujem, da bo v državnem zboru sprejet brez enega samega glasu proti."
Na novinarsko vprašanje, zakaj predlog ni dobil epiloga že v prejšnjem mandatu, če so ga načeloma vsi podpirali, je Žavbi v odgovoru zavrnil očitke, da bi bilo s samim predlogom takrat karkoli narobe. Pojasnil je, da so k temu botrovale postopkovne ovire in pomanjkanje časa pred volitvami.

"Dva ali tri mesece pred koncem mandata smo namreč na pobudo prvega predsednika republike Milana Kučana in koordinacijske skupine Prekmurcev spreminjali ime praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, kar je bilo izjemno pomembno," je pojasnil okoliščine.
"Zaradi tega se je postopek zavlekel, uveljavljen je bil petnajstdnevni vacatio legis, zakon o Triglavu pa je moral počakati. Kot sem omenil, je bil predlog konec februarja obravnavan v državnem svetu, nato pa v času predvolilne kampanje v državnem zboru preprosto ni bilo dovolj človeškega potenciala za nadaljevanje postopkov."
Žavbi: Ne razdiramo tako, kakor trenutno razdira koordinator državne proslave
Žavbi se je ob predstavitvi zakona dotaknil tudi aktualnih zapletov glede vabil na državno proslavo in prisotnosti praporščakov. Ostro je kritiziral koordinatorja državne proslave Jelka Kacina in mu očital razdvajanje javnosti, pri čemer ga je označil za "političnega konvertita prve klase".
Prav v tem kontekstu je pojasnil tudi namero novega praznika in Kacinu očital dvoličnost. Poudaril je namreč, da s predlogom zakona o dnevu Triglava ne razdirajo naroda: "Ne razdiramo tako, kakor trenutno razdira koordinator državne proslave, ki je prejšnji teden pozval, naj bo Triglav tisti simbol, okoli katerega se lahko Slovenci združimo. Mi smo temu sledili."
Žavbi je pozdravil napovedi, da naj bi bili na državni proslavi vendarle prisotni tako borčevski kot tigrovski prapori. Kot je poudaril, je bila slovenska osamosvojitev zavestna odločitev celotnega naroda in ne projekt enega samega posameznika.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje