V teh dneh je zaradi vremenskih razmer marsikje nastalo ivje, številni pa so idilične prizore v naravi izkoristili in jih ujeli v objektive. Tako so nastale tudi čudovite razglednice. Kot za N1 pojasnjuje dežurni meteorolog Agencije RS za okolje Blaž Šter, je ivje zelo pogost vremenski pojav, najbolj izrazito pa nastaja na območjih, kjer močno piha in je dosti vlage – torej na hribih Primorske in Notranjske.
V slovenskem sredogorju se je v teh dneh marsikje pojavilo ivje. Kot pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje (Arso), ivje nastane takrat, ko podhlajene kapljice zamrznejo pri stiku z oviro, kot so drevesa ali stavbe. “Ob ugodnih vremenskih razmerah, kot sta megla in veter, ter temperature med –2 in –8 stopinj Celzija, proces odlaganja kapljic na oviro poteka dlje časa. V dolžino se lahko ivja nabere tudi prek enega metra,” dodajajo.
Tako je bilo tudi v preteklih dneh, ko so bili hribi južne in zahodne Slovenije skriti v oblačnem sloju. “Pihal je razmeroma močan severovzhodni veter in s seboj nosil podhlajene oblačne kapljice. Na privetrni strani javorniško-snežniške gorske pregrade je tako nastajalo ivje, ob spuščanju zraka proti Primorski pa je pihala zmerna do močna burja,” pojasnjujejo na Arsu. Idilične prizore ivja v naravi je v fotografski objektiv ujela Daniela Čeligoj, nastale pa so prav čudovite zimske razglednice.
V galeriji spodaj si lahko ogledate fotografije, ki so nastale na Snežniku:
Daniela Čeligoj/Facebook Arso vreme
Daniela Čeligoj/Facebook Arso vreme
Daniela Čeligoj/Facebook Arso vreme
Daniela Čeligoj/Facebook Arso vreme
Daniela Čeligoj/Facebook Arso vreme
Daniela Čeligoj/Facebook Arso vreme
Daniela Čeligoj/Facebook Arso vreme
Kot za N1 pojasnjuje Arsov meteorolog Blaž Šter, je v sredogorju ob vlažnem zraku in vetru ivje pogost pojav. Ločimo ga na mehko in trdo ivje. “Mehko ivje lahko nastaja tudi po nižinah ob meglenem vremenu in s temperaturami pod lediščem, medtem ko trdega ivja po nižinah ni, saj nastaja nekaj sto metrov nad morsko višino.” Po njegovih besedah je ta vremenski pojav najbolj izrazit na območjih, kjer močno piha in je veliko vlage – torej na hribih Notranjske in Primorske.
Čeprav je lahko pogled na ivje nadvse lep, pa Šter opozarja, da lahko ta – podobno kot žled – povzroči materialno škodo, saj lahko obremeni daljnovode, drevesa, stebre, ki se lahko ob močnem vetru tudi podrejo. Ogromno trdega ivja se je tako denimo nabralo na meteorološki postaji na Nanosu, zato je prava sreča, da postaja sploh še deluje.
Meteorološki inštrumentarij na Nanosu čaka na odjugo. Ogromno trdega ivja se je nabralo, kar ni presenetljivo ob dolgotranji burji in megli. Prava sreča, da postaja še deluje. Tisto desno od sprednjega droga je meteorološka hišica. 🫢#ARSOkamere@meteoSIpic.twitter.com/Ksos1NcSa5
Najbolj znana lokacija, kjer ivje nastaja, je po besedah meteorologa Štera Veliki Javornik nad Idrijo. “Tam so prav spektakularni prizori razglednega stolpa, kjer je lahko ivje veliko tudi več kot en meter,” pravi. Ivje bo sicer v sredogorju po Šterovi oceni vztrajalo še nekaj časa, in sicer vse do odjuge, ki ga bo pobrala.
Na Kredarici tudi “živi sneg”
Na Kredarici danes ne sneži, ampak zmeren do močan severozahodni veter dviguje sneg in ga prenaša naokrog. Ta pojav imenujemo vejavica ali živi sneg, je sporočil Arso. Podobno je bilo pred dnevi na Gorenjskem, ko je že zapadli sneg raznašal karavanški fen. “Gre za zanimiv pojav, ko mehak in suh sneg odnaša veter. To se dogaja takrat, ko veter doseže hitrosti približno tam okoli 30 kilometrov na uro, seveda pa moramo imeti za to bolj puhast sneg. Če imamo na tleh bolj gost pršič, pa potrebujemo višje hitrosti vetra. Lahko rečemo, da veter ponovno oživi sneg na tleh, ki se začne premikati,” je v oddaji Radia Slovenija Jutro na Prvem pred dnevi dejal meteorolog Arsa Matija Klančar.
Žiga Živulović jr./BOBO
Kadar sneži in veter raznaša ta sneg, govorimo o snežnem metežu. Vejavica se torej dogaja brez istočasnega sneženja, stroka pa ločuje med nizko in visoko vejavico. Nizka vejavica je pojav, pri katerem veter dviga sneg in ga raznaša blizu površja snežne odeje, pri tem se vidljivost ne zmanjša in običajno snežni nanosi niso veliki. Pojav ni pogost, se pa lahko zgodi skorajda povsod po Sloveniji.
Visoka vejavica pa je pojav, ko veter dviga sneg in ga nosi v višini vsaj dva metra in več visoko, pri tem pa se vidljivost močno zmanjša, na komaj nekaj metrov, morda še manj, je razložil Klančar. “Zelo lahko se takrat izgubimo, lahko omagamo tudi zaradi vetra in se podhladimo, saj vemo, da je ob vetru občutena temperatura zelo nizka,” je opozoril. Vsaj nizka vejavica je sicer v gorah pogost pojav, na nižjih nadmorskih višinah pa je vejavica zaradi burje najbolj pogosta na prehodu med Primorsko in Notranjsko.
Sicer pa kaže, da bo letošnji januar glede na dolgoletno povprečje spet pretopel, najbolj pa na račun prve polovice meseca, ko smo marsikje izmerili rekordno visoke temperature za ta letni čas. Kljub visokim temperaturam v prvi polovici meseca je januar vseeno postregel z obiljem padavin. V Ljubljani je tako zapadlo skoraj 170 milimetrov padavin na kvadratni meter, kar je dvakrat več od običajne količine. “Januarja letos je bilo sprva veliko dežja, zatem tudi snega, tako da se bo popravila vsaj statistka snežne odeje,” za N1 dodaja Šter.
Kako pa kaže v prvih dneh februarja? Vreme bo v naslednjih dneh stabilno. V sredo bo precej sončno, le na primorskem in severovzhodnem delu države bo nekoliko več oblačnosti. Jutranje temperature bodo pod lediščem, čez dan pa bo zelo toplo – temperaturna razlika med jutranjimi in dnevnimi temperaturami je lahko tudi do 15 stopinj Celzija.
V četrtek in petek bo več oblačnosti, kakšna kaplja dežja lahko pade le na severu Slovenije. V naslednjih dneh sicer ni pričakovati megle, saj bo ozračje prevetreno. “Vse kaže, da bo ta teden eden najbolj sončnih v letošnji zimi. V prihodnjem tednu pa že lahko pričakujemo ohladitev, a trenutno ne kaže, da bi ta prinesla padavine. Nadaljevala se bo suha in sončna zima,” za N1 še pojasnjuje Šter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!