Vse od preselitve z lokalnega na državni politični parket je LMŠ deležna številnih očitkov, da nima programa in vsebine. Da torej svojo podobo gradi na pojavnosti enega človeka, Marjana Šarca, in na vse bolj izraziti antijanša politiki. Na današnjem kongresu bo stranka sprejela program, ki ga je 247 članov in zunanjih strokovnjakov pripravljalo kar 533 dni.
Cikel jesenskih programskih kongresov parlamentarnih strank, ki ga je začela SMC in nadaljevala SAB, bosta danes zaključili LMŠ in NSi. Obe se označujeta za sredinski stranki in obe vodita kamniška občana: Marjan Šarec LMŠ in Matej Tonin NSi. Pretežni del svojih političnih poti sta bila na različnih bregovih – izjema je bil drugi Šarčev županski mandat, ko je kamniški župan Tonina povabil v občinsko koalicijo. Vendar naj razlog za to povabilo ne bi bili sorodni pogledi, temveč zagotavljanje političnega miru in porazdelitev odgovornosti.
Ko je leta 2018 Šarec sestavljal vlado, je vanjo povabil tudi NSi. Koalicijski dogovor je bil že v sklepni fazi, a je Tonin prvaku LMŠ dal košarico. Tokrat nepripravljenost na sodelovanje z NSi še pred volitvami izreka Šarec. Prepričan je namreč, da v prihodnji koaliciji, če bodo to sestavile levosredinske stranke, ne bo prostora za tiste, ki sodelujejo z Janševo vlado ali jo podpirajo.
Medtem ko se v NSi že več let hvalijo, da imajo med vsemi strankami najboljši program, pri tem pa jim prikimava tudi nekaj gospodarstvenikov, je LMŠ vseskozi deležna očitkov, da programa in vsebine nima. Da torej svojo podobo gradi na pojavnosti ene osebe, Marjana Šarca, in na vse bolj izraziti antijanša politiki. Tako niso osamljene ocene, da gre za stranko brez barve, vonja in okusa.
Na kongresu pred zadnjimi volitvami, ko se je LMŠ z lokalnega nivoja preselila na državnega, je sicer sprejela nekakšen programski dokument, a je ta spisan v kratkih splošnih alinejah na zgolj šestih straneh – označen je kot “načrt dela”.
Program so pisali 533 dni
Očitno pa imajo v LMŠ očitkov o njihovi neprogramskosti dovolj in so pred bližajočimi se parlamentarnimi volitvami pripravili obsežen program za prihodnja štiri leta. Kot so se pohvalili, je nastajal 533 dni, prinaša pa 78 izzivov in 373 rešitev
V “rešitvah za razvoj Slovenije” napovedujejo, da bodo z davčno razbremenitvijo zvišali neto plače vsem zaposlenim, da bodo ustanovili stanovanjske zadruge, vzpostavili javno najemniško službo in povečali fonde javnih najemnih stanovanj. Obljubljajo tudi, da bo sistem dolgotrajne oskrbe postal nov steber socialne države in da bodo poskrbeli, da bodo zdravniki in specialisti v javnem zdravstvu dostopni tudi v popoldanskem času.
Ena od točk je povečanje javnih vlaganj v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. “Do leta 2026 bomo vsako leto zagotovili dodatnih 100 milijonov evrov,” so zapisali. Prav tako LMŠ obljublja odgovorno ravnanje do okolja, ponovno vzpostavitev dialoga v okviru ekonomsko-socialnega sveta in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Slednje je bila osrednja točka, na kateri se je porušilo sodelovanje med Šarčevo koalicijo in njeno takratno podpornico – stranko Levica.
V LMŠ napovedujejo tudi ukinitev državnega sveta in spremembo volilnega sistema: uvedli naj bi neobvezni relativni prednostni glas na ravni volilnih enot in s tem omogočili večji vpliv volilcev na izbiro poslancev.
Vojmir Urlep še naprej pomaga LMŠ
Pri nastajanju programa je po navedbah LMŠ sodelovalo 218 članov iz 17 strankinih programskih odborov in 29 zunanjih strokovnjakov. Vodje programskih odborov in poslanci bodo imeli prednost pri kandidiranju na prihajajočih državnozborskih volitvah. Kot pravijo v Šarčevi stranki, je priprava kandidatne liste v zaključni fazi, članstvo v stranki pa za kandidaturo ni pogoj. Med vodji programskih odborov sta tudi Irena Joveva in Klemen Grošelj, ki pa nameravata dokončati mandat v evropskem parlamentu in se na državnozborske volitve ne bosta podala.
Eden osrednjih obrazov kongresa LMŠ pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami je bil bivši predsednik uprave Leka Vojmir Urlep, ki je Šarcu priskočil na pomoč z nasveti pri gospodarskih vprašanjih. Ko je prvak LMŠ zasedel premierski položaj, je postal Urleb njegov državni sekretar za koordinacijo med ministrstvi. A je po dobrem letu odstopil; kot razlog je navedel zdravstvene razloge. Na Urlepovo strokovnost in prepoznavnost v LMŠ stavijo tudi sedaj. Kot predsednik strankinega programskega odbora za gospodarski razvoj in tehnologijo je po njihovih navedbah znatno prispeval k novemu programu.
Na čelu programskih odborov najdemo tudi nekatere prepoznavne obraze, ki so bili v preteklosti v drugih strankah: Iztoka Puriča, ki je kot minister za kohezijo v Šarčevi vladi zastopal barve SAB, bivšo ministrico za delo Ksenijo Klampfer, ki je v LMŠ prišla iz SMC, in Jureta Gašpariča, ki je kot državni sekretar pri ministrici za šolstvo Simoni Kustec sodil v vrste SMC.
Listi Marjana Šarca, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah dobila 12,6 odstotka glasov in 13 poslanskih sedežev, je v času Šarčeve vlade podpora močno poskočila – po nekaterih javnomnenjskih merjenjih jo je v strankinih najboljših časih kot svojo volilno izbiro navedlo okoli 30 odstotkov anketirancev. Po Šarčevem odstopu s premierskega mesta pa se je slika spremenila. Po novembrskem merjenju javnega mnenja, ki ga je za Delo opravila agencija Mediana, ima LMŠ šest odstotkov glasov in je na četrtem mestu strankarske lestvice (za SDS, SD in Levico). Kar – tudi glede na dosežek na zadnjih državnozborskih volitvah – zagotovo ni obetajoč rezultat.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje