Menu Item
Do konca aprila bo vlada predvidoma potrdila strokovne ocene za prvih približno 40 hiš, ki so bile uničene v poplavah in v katerih ni varno živeti. Njihovi lastniki bodo lahko izbirali med odškodnino ali novo hišo, ki jo bo postavila država. Državni sekretar za koordinacijo ukrepov po poplavah Boštjan Šefic je povedal, da si želi, da bi se prve družine v nove hiše vselile še letos.
Po uničenju, ki so ga poplave in plazovi povzročili lani avgusta, so strokovnjaki za 348 objektov ocenili, da so nevarni za življenje. Za te zdaj pripravljajo poglobljena strokovna mnenja, ki bodo po razgrnitvi javnosti obveljala kot dokončna.
“Tisti, ki živijo v najbolj ogroženih objektih ali so te celo izgubili, so bili zasuti, so naša prva prioriteta,” je zagotovil državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023 Boštjan Šefic. “Gre za 36 objektov, pri 30 je že zaključek tudi postopek javne razgrnitve, v katerem odgovarjamo na posamezne pripombe in vprašanja,” je pojasnil. Gre predvsem za pripombe lastnikov.
Takoj, ko bo to končano, bo gradiva obravnavala vlada, predvidoma še v aprilu. Za ostalih nekaj več kot 300 objektov pristojni še pripravljajo strokovne ocene, ki bodo podlaga za končno odločitev, ali se morajo ljudje iz teh objektov izseliti. To bo znano “v naslednjih mesecih”, je povedal Šefic.
Odškodnina ali nova hiša
Lastnikom teh objektov bo država ponudila več možnosti. Ena je odškodnina, ki bo določena na podlagi cenitve v poplavah poškodovane ali uničene nepremičnine. Razpis, s katerim so iskali cenilce, bo v kratkem zaključen. Neuradno naj bi se k izplačilu odškodnine nagibala slaba polovica oškodovanih.
Druga možnost je preselitev v že zgrajeno hišo oziroma stanovanje, tretja možnost pa nakup nadomestne nepremičnine, ki jo ponudi država.
Četrta možnost, ki jo lahko izberejo najbolj prizadeti v poplavah, je nov nadomestitveni objekt, ki ga bo država zgradila na zemljišču, ki bo varno in komunalno opremljeno. Po besedah Šefica so občine že identificirale potencialna zemljišča, na katerih bi stale nove hiše, zdaj pa preverjajo njihovo ustreznost. “Sledi nakup teh zemljišč ter načrt in izvedba komunalne ureditve,” je dejal Šefic.
“Naša želja je, da te prve začnemo graditi, kot smo napovedali, v drugi polovici letošnjega leta. To je odvisno od več dejavnikov, od javnih naročil in podpisov pogodb z izvajalci. Če bi vse teklo optimalno, bi se, upamo, proti koncu leta, kakšna zgodba že srečno zaključila,” je napovedal Šefic.
Tipske hiše bodo izbrane kmalu
Ministrstvo za solidarno prihodnost in arhitekturna zbornica sta objavili natečaj, na katerega so lahko arhitekti prijavili ideje za omenjene nadomestitvene hiše. Natečaj se je zaključil, zdaj komisija pregleduje prijavljene rešitve. Arhitekti so pripravljali načrte za več vrst hiš: eno- oziroma dvostanovanjsko hišo, v kateri bosta živeli dve generaciji, dvojčka ali vrstno hišo.
Komisija naj bi odločila v prihodnjih 10 dneh, nato pa bodo do konca aprila načrti hiš objavljeni v posebnem katalogu, ki bo v pomoč ljudem, ki se bodo zaradi avgustovih poplav morali preseliti. Po besedah Šefica vlada preferira montažne hiše, saj so kakovostne, energetsko varčne, predvsem pa je njihova postavitev hitra. Na razpolago pa bodo tudi klasične gradnje.
Na podlagi cenitve sedanjega objekta in vrednosti novega nadomestitvenega objekta bo država z oškodovanimi sklenila pogodbe. “V primeru, da bo nekdo izbral nadomestitveni objekt, ki je vreden več, kot je cenitev njegove nepremičnine, bo lahko doplačal. V nasprotnem primeru pa bo dobil razliko izplačano v denarju,” je opisal Šefic.
Povedal je še, da so trenutni postopki zahtevni in dolgotrajni, saj je treba zemljišča “zelo natančno pogledati, da ne bi ljudi z ogroženih območij selili ponovno na neka območja, kjer je nevarnost plazov ali poplav”. Nato bo realizacija stekla hitreje in bo rezultat na terenu spodbuden in viden ljudem, je napovedal državni sekretar.
Kljub nedvoumnim strokovnim ocenam, da so njihove hiše nevarne, pa se nekateri ne bodo hoteli izseliti. “Želimo, da bi vendarle z argumenti prepričali ljudi, kljub temu da imajo morda zadržke, da živijo na nevarnih območjih, v objektih, ki so ogroženi in da je pomembna njihova varnost,” je dejal Šefic in dodal, da so ostale možnosti, kot je razlastitev, slaba tako z vidika lastnikov kot z vidika države, “predvsem pa z vidika njihove varnosti”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!