Kmalu bo znano, kako bodo videti nadomestitvene gradnje za prebivalce, ki so jih avgustovske poplave najbolj prizadele. Ministrstvo za solidarno prihodnost in arhitekturna zbornica sta namreč objavila natečaj, na katerega lahko arhitekti prijavijo svoje ideje za nove hiše. Zmagovalci bodo prejeli 3.400 evrov nagrade, načrti hiš pa bodo objavljeni v posebnem katalogu, ki bo na voljo ljudem, ki se bodo zaradi avgustovih poplav morali preseliti. Kakšne vrste hiš bodo na voljo, kako velike bodo in kaj bodo vključevale?
Na seznamu hiš, ki so jih avgusta uničile poplave in jih bo najverjetneje treba porušiti, je trenutno 348 objektov. Lastniki se bodo morali odločiti za eno od štirih možnosti: odškodnino, preselitev v že zgrajeno hišo oziroma stanovanje, nakup nadomestne nepremičnine, ki jo ponudi država, ali pa za nadomestitveno gradnjo.
Kako bodo videti zadnje, bo očitno znano kmalu.
Ministrstvo za solidarno prihodnost in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije sta namreč objavila natečaj za tipologije nadomestitvenih stanovanjskih stavb.
Arhitekti oziroma projektanti, ki bodo sodelovali, bodo morali do 21. marca pripraviti načrte za več vrst hiš: eno- oziroma dvostanovanjsko hišo, v kateri bosta živeli dve generaciji, dvojčka ali vrstno hišo. Projektanti bodo imeli proste roke pri odločitvi, ali bodo stavbe imele eno ali dve etaži, morajo pa hiše zasnovati tako, da jih bo mogoče enostavno in hitro prilagoditi terenu in vsaki posamezni prizadeti regiji, npr. Savinjski, Koroški …
Hiše bodo imele kuhinjo, jedilnico, dnevno sobo, vetrolov, hodnik, shrambo, stranišče in kopalnico, tehnični prostor, spalnico, eno ali dve otroški sobi oziroma kabinet — odvisno od potreb družine in velikosti hiše. Bivalna površina se bo namreč okvirno gibala med 80 in 122 kvadratnimi metri.
Hiše morajo biti zasnovane tako, piše v natečajni dokumentaciji, da jih bodo družine čez čas lahko s preprostimi spremembami nadgradile in prilagodile svojim željam oziroma življenjskim obdobjem. To pomeni, da bi stanovalci lahko med drugim hiši dodali pokrito teraso, garažo ali nadstrešek za avtomobile, kolesarnico ali pa v bližini zgradili manjši gospodarski objekt, ki bi bil namenjen popoldanskemu delu ali manjši obrti.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost priznavajo, da gre za vrste hiš, ki sicer niso tako blizu podeželju, a je z njimi izraba prostora boljša, kar pomeni, da jih je mogoče zgraditi tudi na manjših parcelah. Ob tem je tudi strošek gradnje nižji, zato so bolj dostopne tudi tistim, ki so v finančni stiski, so pojasnili za N1.
Kdo bo nadomestitvene hiše gradil?
Ker je natečaj v tej fazi anonimen, na ministrstvu točnih podatkov, kakšen je odziv med projektanti, nimajo. “Glede na število vprašanj pa predvidevamo, da je velik.” Prijavijo se lahko pooblaščeni arhitekti, ki jih je pri nas več kot 2.000. “Natečaj smo zastavili res maksimalno široko, zato tudi reference niso zahtevane,” so pojasnili.
Študenti lahko sodelujejo zgolj pod mentorstvom bolj izkušenih arhitektov, prijavijo pa se lahko tudi podjetja, ki gradijo montažne hiše, kot sta Lumar ali Marles. A če takšno podjetje na natečaju zmaga, ni nujno, da bo obenem hiše tudi gradilo.
Ideje bo namreč najprej ocenila veččlanska komisija, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva za solidarno prihodnost, državne tehnične pisarne, stanovanjskega sklada, ministrstva za naravne vire in prostor ter zbornice za arhitekturo in prostor. Med vsemi idejami bo komisija izbrala pet zmagovalnih samostojnih hiš, med drugim večgeneracijskih, in največ tri zmagovalne načrte za dvojčka in vrstno hišo.
Zmagovalci bodo prejeli 3.400 evrov nagrade, načrti hiš pa bodo objavljeni v posebnem katalogu. V njem bodo navedene tudi okvirne cene gradnje, so razložili na ministrstvu, zato bodo lahko družine glede na svoje finančne zmožnosti lažje izbrale nov dom. Izbirale bodo lahko med montažnimi in “klasičnimi” gradnjami.
Na podlagi kataloga bodo nato različni izvajalci postavili ceno, ministrstvo pa bo z javnim razpisom dobilo najugodnejšo ponudbo. “Na tak način bomo najlažje prišli do konkurenčne cene,” so povedali. Ali bo posel na koncu dobil le en izvajalec ali več njih, ni jasno, saj končne številke, koliko nadomestitvenih hiš bo treba zgraditi, še ni.
Če se bo večina ljudi odločila za to možnost, bo država verjetno morala angažirati več podjetij. Za lažjo predstavo: če bi država želela zgraditi 348 hiš (kolikor jih je na seznamu), bi proizvajalci morali iti čim prej v akcijo in zagotoviti dodatne kapacitete.
Po besedah direktorja podjetja Lumar Marka Lukića takšna številka namreč presega letno proizvodnjo treh največjih slovenskih proizvajalcev montažnih hiš. “Ob tem pa ni samo vprašanje zagotavljanja zadostnih kapacitet za proizvodnjo montažnih objektov, ampak tudi organizacija vseh podizvajalcev na gradbiščih, saj je treba te objekte zgraditi strokovno in kakovostno,” je dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje