Menu ItemKandidatka za evropsko komisarko Marta Kos se je po zapletih vendarle predstavila pred parlamentarnim odborom za zadeve EU in prejela zadostno podporo. Kos je poleg predstavitve svojega programa morala odgovarjati tudi na očitke o sodelovanju z jugoslovansko tajno policijo Udba, domnevni naklonjenosti Rusiji in mobingu v času njenega delovanja na veleposlaništvih. Vlada bo predvidoma na četrtkovi seji dokončno potrdila kandidaturo in jo uradno poslala predsednici Evropske komisije.
Kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos je dobila potrditev članov odbora za zadeve EU. Za sklep o njeni primernosti za komisarsko kandidatko je glasovalo devet članov odbora, proti jih je bilo pet. Mnenje pristojnega odbora ni zavezujoče, je pa predpogoj za to, da lahko vlada v Bruselj uradno sporoči ime kandidatke za evropsko komisarko iz Slovenije.
Kos je v izjavi po glasovanju izrazila veselje, da je lahko odboru predstavila sebe in prioritete Evropske komisije. Kot je dejala, razume, da imajo nekateri lahko pomisleke o njej in ocenila, da so se o tem odkrito pogovorili. “Precej je bilo debate o pomenu resorja za širitev. Moje mnenje in mnenje strokovnjakov je, da je to izjemno pomemben resor, ki še nikoli ni bil tako močan,” je izpostavila in dodala, da je njen resor tesno prepleten z drugimi resorji.
O precej burnem zaslišanju je povedala, da je bilo marsikatero vprašanje postavljeno zato, da bi jo diskreditirali. “Ne pričakujem, da bi me imeli vsi radi, naj pa ne širijo laži o meni. Nisem več navajena takšnega načina komuniciranja,” je povedala Kos.
Zaslišanje se je začelo s postopkovnim predlogom poslanca SDS Žana Mahniča, da se seja prekine, Kos pa da v tem času razmisli o morebitnem odstopu. Mahnič se je v predlogu skliceval na članek bruseljskega portala Politico, v katerem so slovensko kandidatko uvrstili med pet komisarskih kandidatov, ki zaslišanja in glasovanja pred odborom Evropskega parlamenta morda ne bi prestali.
“Širitev je zame sinonim za EU in EU je zame sinonim za mir”
Kos je odgovorila, da časa za razmislek ne potrebuje in na začetku predstavitve ocenila, da izpolnjuje vse tri zahteve iz lizbonske pogodbe, po kateri mora kandidat za komisarja biti kompetenten, zavezan Evropi in neodvisen. “Zame so vrednote in cilji Evropske unije sveti,” je uvodoma dejala Kos in članom odbora predstavila prioritete celotne Evropske komisije.
Izpostavila je, da je vesela, da je dobila področje, ki je pomembno za Slovenijo in je prioriteta Evropske komisije. “Širitev je zame sinonim za Evropsko unijo in EU je zame sinonim za mir,” je dejala kandidatka. Po njenih besedah lahko evropska širitev prinese večji in boljši mir v Evropi. Ob tem je ocenila, da lahko naša država na tem področju ponudi izjemne izkušnje in uspeh. Spomnila je na hitro pot Slovenije v Unijo in dejala, da je lahko naša država primer uspešne širitve, ki se lahko prenese na druge države s tega območja.
Širitev Evropske unije je ocenila za varnostno, gospodarsko in strateško prioriteto ter poudarila, da imajo od vstopa v Unijo korist tako nove članice kot celotna povezava. “Širitev enotnega trga prinaša ekonomijo obsega za naša podjetja, povečuje konkurenčnost in moč enotnega trga,” je med drugim naštela in izpostavila, da si je vstop v EU treba zaslužiti.
Slovenska komisarska kandidatka je med drugim dejala, da članstvo v Evropski uniji vsaki državi zagotavlja močno orodje za spodbujanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic. Širitev je po njenih besedah tudi ključnega pomena za spodbujanje sprave ter stabilnosti, in to ne samo na območju Balkana. “Vztrajala bom na konceptu partnerskega dela in sodelovanju s kandidatkami, spodbujanju reform in sprememb, začenši s polnim spoštovanjem vladavine prava, neodvisnosti sodstva, boja proti korupciji, napredka pri spoštovanju temeljnih pravic in drugih reform,” je povedala Kos.
Ob zaključku svoje predstavitve pa je izrazila prepričanje, da lahko na mestu evropske komisarke za Evropsko unijo in področje širitve naredi veliko. “Zaupam v svoje sposobnosti in izkušnje, zaupam v svojo modrost in sposobnost spreminjanja na bolje. Predvsem pa se zavedam, da sem sposobna izjemnega timskega dela za stvar, v katero verjamem. In v Evropsko unijo verjamem zelo, tako kot zelo verjamem tudi v našo Slovenijo. V Bruslju bom ponosna Korošica, Slovenka, Evropejka in ženska,” je predstavitev sklenila Marta Kos.
V vprašanjih, ki so sledila, so bili ostrejši poslanci SDS. Poslanec Andrej Poglajen je v vprašanju nanizal več kritik, med drugim do nekaterih njenih izjav o odnosu Slovenije z Rusijo in Belorusijo. Kos je odgovorila, da je pri njenih izjavah o Ukrajini treba upoštevati kontekst in izrazila veselje, da nobena slovenska politična stranka ne nasprotuje pomoči Ukrajini. Na vprašanje Poglajena o ponovnih uvedbah naborništva pa je odgovorila, da je to v pristojnosti članic in da varnostnih politik držav članic ne bo komentirala.
Poslanec SDS jo je vprašal tudi, ali je za to, da se odprejo arhivi jugoslovanskih tajnih služb in se ti dokumenti javno razgrnejo tudi v Sloveniji. “Verjetno se zavedate, da se bo tudi na teh dokumentih našlo vaše ime,” je dodal. Kos mu je odgovorila, da ona o odpiranju arhivov ne odloča. “Če boste v državnem zboru dobili večino za to, mislim, da je vse možno,” je dodala.
Precej kritičen do slovenske kandidatke je bil tudi poslanec SDS Žan Mahnič, ki je dejal, da Kos nima dovolj političnih izkušenj in da zaradi tega za komisarsko mesto ni primerna. “Citata, da Janez Janša s svojo vlado Slovenijo stran od Rusije obrača k Ameriki, ne morete razložiti na noben drug način in postaviti v noben drug kontekst, kot ste ga takrat iz srca povedali. Če vam uspe evropske poslance prepričati, da je bilo to narobe razumljeno, potem vam čestitam,” pa je spomnil na eno od njenih preteklih medijskih izjav, ki je danes požela pozornost bruseljskega Politica. Mahnič je ob tem dejal, da si njenih izjav ne more razlagati drugače, kot da je prorusko usmerjena.
Poslanec SDS je nato Kos očital sodelovanje z jugoslovansko tajno policijo Udbo in jo vprašal glede njenih nalog in načina sodelovanja. To je izzvalo nasprotovanje poslanca Gibanja Svoboda Miroslava Gregoriča, ki je med Mahničevim postavljanjem vprašanja glasno zahteval postopkovni predlog: “Kaj se gremo tu?” Predsednik odbora Franc Breznik iz SDS je dejal, da bo lahko Gregorič postopkovni predlog podal po tem, ko poslanec SDS konča z vprašanjem. Razburjenje in prerekanje med poslanci SDS in Svobode se je nadaljevalo tudi po tem, več pa v spodnjem posnetku.
Marta Kos je na očitke o sodelovanju z jugoslovansko tajno policijo odvrnila, da nikoli ni bila članica Službe državne varnosti in da je bila ob koncu prejšnje države študentka. “Avtentičnost teh seznamov je popolnoma nekredibilna, zlorabljajo jih prav tisti, ki so bili na njih, pa jih danes ni več,” je dejala Kos. Ob tem je izpostavila, da bi bilo nemogoče, da bi ob morebitnem sodelovanju s tajno službo postala veleposlanica v Nemčiji in Švici.
Kos je v odzivu na Mahničeve navedbe tudi zanikala, da je morala predčasno zapustiti veleposlaniško mesto v Bernu. Kot je poudarila, na zunanjem ministrstvu proti njej niso vodili nobenega postopka zaradi mobinga: “Sama sem želela zapustiti veleposlaništvo zaradi nestrinjanja s politiko takratne vlade in zaradi načina, na katerega me je obravnavalo takratno vodstvo zunanjega ministrstva.”
Ob tem je zavrnila tudi kritike, da se ni želela sestati s predstavniki SDS. “Očitek, da ignoriram vašo poslansko skupino, je čista laž,” je dejala Kos in dodala, da se današnjega sestanka v poslanski skupini največje opozicijske stranke ni mogla udeležiti in da se je za svojo odsotnost opravičila.
O razhodu z Golobom: “Če se ne strinjaš s šefom in nimaš možnosti, da ga spremeniš, greš”
Poslanca SDS Andreja Kosija pa je zanimalo, kako je mogoče, da se je zaupanje med Marto Kos in premierjem Golobom po njenem umiku iz predsedniške tekme in izstopu iz Gibanja Svoboda leta 2022 tako hitro obnovilo. Kos mu je odgovorila, da so se razhajanja med njo in premierjem začela v času predsedniške kampanje. “Če se ne strinjaš s šefom in nimaš možnosti, da ga spremeniš, greš. To, da se lahko danes normalno pogovarjava, razumem kot veliko politično zrelost. Mogoče mi ravno to, da sem se takrat oddaljila, odkrito pokritizirala in izstopila iz stranke, danes omogoča, da si znova zaupava in se tudi razumeva,” je dejala kandidatka za komisarko.
Ob tem je dodala, da je “eno odnos s predsednikom, eno pa odnos s stranko”, v katero je zaupala in s katero so zmagali na zadnjih parlamentarnih volitvah. “Politična zrelost pomeni tudi, da si se sposoben pogovarjati s tistim, ki ga v določenem obdobju življenja nisi maral ali pa si imel drugačno mnenje od njega,” je dodala Marta Kos.
Poslance je med drugim zanimal napredek posameznih držav kandidatk in način njihovega sprejemanja. Kos je v odgovoru dejala, da vse države na seznamu mislijo resno, da pa mora vsaka sama na vseh področjih pokazati, da je zrela za vstop. “Ne bo šlo za paket. Tudi če bi bile vse države danes na enakem nivoju danes, bi lahko pogovori potekali zelo različno,” je sklenila. O cilju sprejetja nekaterih kandidatk do leta 2030 je dejala, da bi to bilo zelo lepo, a hkrati precej težko.
Kaj slovensko kandidatko čaka sedaj?
Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je že v torek sporočila, da bo Marti Kos pripadel resor za širitev EU, v okviru katerega bo pristojna tudi za vzhodno partnerstvo in obnovo Ukrajine. Vlada bo po prejemu mnenja odbora predvidoma na četrtkovi seji dokončno potrdila kandidaturo in jo uradno poslala predsednici Evropske komisije.
Preden bo lahko zasedla komisarski položaj, bo sicer morala slovenska kandidatka prestati še zaslišanje pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta, kjer bo potrebovala najmanj dvotretjinsko podporo. Po zaslišanju vseh komisarskih kandidatov bo moral Evropski parlament celotno komisijo potrditi še na plenarnem zasedanju. Kos je v izjavi za medije dejala, da se zaslišanja v parlamentu zelo veseli in dodala, da bodo o potrditvi odločali politiki in ne mediji.
Spomnimo, da je zaslišanje spremljalo več zapletov. Predsednik odbora za zadeve EU Breznik je namreč v zadnjih dneh poudarjal, da zaslišanja Marte Kos ne bo sklical, dokler mu vlada ne posreduje odstopne izjave prejšnjega kandidata Tomaža Vesela in pisma von der Leyen. Vesel je namreč dan po tem, ko je premier Golob prejel pismo predsednice Evropske komisije, odstopil od kandidature, vlada pa je nekaj dni zatem na komisarsko mesto nominirala Kos.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje