Menu Item
V Lovski zvezi Slovenije so "vznemirjeni in razočarani" zaradi nedavnih navedb partnerke predsednika vlade Roberta Goloba in borke za pravice živali Tine Gaber o odlovu nutrij. Zavračajo tudi nekatere navedbe, da se bodo lovci z odlovom teh živali ekonomsko okoristili. V Društvu za dobrobit živali AniMa – Animals Matter pa pravijo, da "osredotočenost lovskih organizacij na ekonomske interese vzbuja pomisleke o njihovi predanosti ohranjanju narave".
Potem ko je partnerka predsednika vlade Roberta Goloba in borka za pravice živali Tina Gaber na družbenih omrežjih objavila posnetek, v katerem govori o ‘‘resničnem ozadju poboja nutrij” in tem, da je v projektni študiji o naravovarstveni problematiki nutrije na Ljubljanskem barju ”izražen motiv za bodočo sistemsko korupcijo”, se v javnosti vrstijo številni odzivi. Ljubljanska biotehniška fakulteta, na kateri so pripravili študijo o odlovu nutrij, je zavrnila ”zavajajoče interpretacije in iz konteksta iztrgane vsebine”. Nosilec te študije je sicer Hubert Potočnik, doktor bioloških znanosti, ki je zaposlen na oddelku za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete in je obenem tudi član strokovno-znanstvenega sveta Lovske zveze Slovenije.
Na navedbe Gaber se je odzval tudi predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Lado Bradač. “Neumnosti, ki jih poslušamo v teh posnetkih, kot predsednik LZS nisem želel komentirati. Žal so lovci vznemirjeni, razočarani in pozivajo k odločnejšemu odzivu LZS. Toda nemogoče je komentirati celo vrsto pavšalnih obtožb Gaber na račun lovcev, ker jih v posnetku celo sama negira,” je pojasnil. Kot je poudaril, sam razume, da partnerica predsednika vlade ne ve, da lovska družina ne deli dobička oziroma prihodkov. Lovska zveza je neprofitna organizacija, ki vse od svoje ustanovitve vse prihodke, ki jih je pridobila z upravljanjem v naravi, vrača v naravo. “Že po zakonu o društvih smo torej zgolj nedobičkonosna organizacija. Lovci ob tem letno opravijo okoli 600.000 evidentiranih volonterskih ur v naravi, v loviščih, ki jih upravljajo,” je izrazil.
Lovce zanima: Kje je davkoplačevalski denar?
Po besedah Bradača omenjena študija obravnava možne rešitve in problem invazivnih vrst, kot so nutrije. Država, tako Bradač, je dolžna spoštovati usmeritve Evropske unije (EU) in jih tudi izpolnjevati. Ne študija, temveč resorno ministrstvo bo moralo najti sredstva in določiti metode reševanja problema v skladu s smernicami EU. “Pri čemer pa niti ni nujno, da bomo pri tem lovci sodelovali. Kje je torej teh 539.929,70 evra? Lovske družine niso prejele nobenega denarja, pa verjetno od vseh naredimo največ za reševanja problemov s to invazivno vrsto. Zato tudi lovce zanima, kje je ta davkoplačevalski denar,” je dodal.
Prepričan je, da se bo v primeru nutrij potrdilo, da so bila strokovna izhodišča na projektih, pri katerih so sodelovali znanstveniki (tudi če so v svojem prostem času lovci), pravilna in temeljijo na znanstvenih izhodiščih. “V demokratični svobodni družbi je pravica posameznika omejena s pravicami drugih ljudi, ki živimo v tej državi. Še posebej pa je v akademskih znanstvenih krogih prostor le za argumentiran strokovni dialog brez pavšalnih obtožb zgolj na podlagi dejstva, ali je posameznik član kakšnega društva, še manj pa, če je član znanstveno-strokovnega sveta organizacije,” je dejal predsednik Lovske zveze Slovenije.
Po njegovih navedbah v strokovno-znanstvenem svetu delujejo tudi strokovnjaki, ki niso lovci. Vsi pa so bili naprošeni, da lovcem s svojim znanjem pomagajo najti pravo pot pri trajnostnem upravljanju prostoživečih živali. “Člani sveta s svojim znanjem pripomorejo k temu, da lahko odločitve organov upravljanja LZS temeljijo na strokovnih stališčih. Skratka, gre za neodvisen in strokovno avtonomen organ, ki s svojim znanjem pripomore k trajnostnemu upravljanju”.
Bradač se je v nadaljevanju dotaknil tudi ”motiva za bodočo sistemsko korupcijo”. Poudaril je, da lovci ne potrebujejo nobenega neupravičenega denarja. “Le vrnite nam to, kar je bilo lovskim družinam neupravičeno odvzeto. Vrnite nam in vsem društvom odvzeta zemljišča. Zemljišča, ki so bila vpisana v zemljiško knjigo kot naša lastnina. Kmetijska zemljišča, na katerih smo imeli njive in travnike za prehranjevanje in krmljenje divjadi. Zemljišča, ki smo jih zakonito kupili in imamo zato dokazila, da smo jih plačali. Pa so bila vseeno odvzeta,” je poudaril. V vladi je sicer nastal predlog spremembe zakonodaje, s katero naj bi lovcem vrnili neupravičeno odvzeto zemljo, a se je po besedah Bradača pred parlamentarno razpravo ta del zakonodaje črtal. V imenu oškodovanih društev je predsednik LZS poslance pozval, da jim ob sprejemanju zakona omogočijo, da bodo lovcem vrnjena vsa zemljišča, ki so jih plačali, oziroma da se jim vrne denar, s katerim so plačali.
”Lovcem se nutrija ne zdi zanimiva, ker ni trofeja”
V Društvu za dobrobit živali AniMa – Animals Matter so v odgovoru predsedniku lovske zveze Ladu Bradaču zapisali, da je njegova trditev o tem, da je LZS neprofitna organizacija, zavajajoča. Navedli so, da zakon o lovstvu v 66. členu določa, da je LZS zveza vseh lovskih družin in deluje v javnem interesu. Letna poročila LZS pa ne razkrivajo prihodkov od lova in trofej, niti prihodkov od lovskega turizma. “Prihodki od lova so javno dostopni in znani le za 10 odstotkov lovišč v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), kjer so na primer leta 2019 prihodki od lova ter prodaje mesa in trofej znašali 2,3 milijona evrov. Za preostalih 90 odstotkov lovišč, ki jih upravljajo lovske družine, pa podatki niso na voljo.”
Ker pa lovski turisti plačujejo visoke pristojbine za lov na živali, kot so medvedi, jeleni, divji prašiči in podobno, to lovskim družinam prinaša dodatne prihodke, menijo pri AniMa. “Glede na odziv in trditev gospoda Bradača, da lovci letno opravijo 600.000 volonterskih ur, bi radi poudarili, da to znaša v povprečju le približno 30 ur letno na lovca. Menimo, da največji del teh aktivnosti predstavljajo vzdrževanje in oskrba krmišč, vzdrževanje in postavljanje opazovalnic in podobno, vse ostale njihove ure pa so očitno plačane,” so dodali.
Za učinkovito obvladovanje invazivnih vrst, tudi nutrij, je po mnenju društva nujno vključevanje ne le strokovnjakov in interesnih skupin, temveč tudi širše javnosti. Trenutni pristop popolnega izkoreninjenja ni družbeno sprejemljiv, kar dokazuje peticija z več kot 24.500 podpisi proti, so poudarili. “Odstrel nutrij ni nekaj novega, poteka že dolgo in je vsako leto večji. Nutrija ima status divjadi in se lahko lovi brez omejitve. Tudi z živolovkami. Lovcem se ne zdi zanimiva, ni trofeja, z njenim kožuhom in mesom niso vedeli, kaj početi, zato jih je po besedah Janeza Kastelica, direktorja Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, treba ustrezno motivirati. Osredotočenost lovskih organizacij na ekonomske interese vzbuja pomisleke o njihovi predanosti ohranjanju narave,” so dodali.
Po mnenju društva so za odločitev o poboju živali, kot so nutrije, ključni zanesljivi podatki in empirično utemeljeni dokazi o škodi, ki naj bi jo povzročale. “Brez takšnih dokazov, ki jih seveda ni, je odločitev o poboju nepravična in neetična. Enako velja za številčnost nutrij v Sloveniji. Ker teh podatkov o številčnosti ni, bi morala biti prednostna naloga izvedba sistema monitoringa, preden se sprejmejo tako drastični ukrepi,” so ocenili.
V nadaljevanju so se dotaknili tudi navedbe Bradača, da LZS ne potrebuje denarja iz naslova iztrebljanja nutrij, pač pa poziva državo, naj lovskim družinam vrne neupravičeno odvzeta zemljišča, na katerih so imeli njive in travnike za prehranjevanje in krmljenje divjadi. “LZS in nekateri lastniki zemljišč si že od osamosvojitve prizadevajo za spremembe zakonodaje, da bi lovske pravice povezali z lastništvom zemlje. Kjer imajo lovno pravico lastniki zemljišča, si ti predvidoma močneje lastijo vse prostoživeče živali, zato pa težje sprejemajo omejitve, ki jih postavlja zakonodaja. Leta 2021 so predlagali zakon o ukinitvi lovišč s posebnim namenom v upravljanju ZGS, kjer so nekatere vrste živali še zavarovane in se lov ne izvaja intenzivno, vendar je naletel na nasprotovanje nevladnih organizacij v interesu javnosti,” so poudarili v društvu.
V AniMa so ocenili, da morajo odločitve o odstrelu živali temeljiti na zanesljivih podatkih in empiričnih dokazih o številu in povzročeni škodi. Brez takih dokazov je odstrel nepravičen in neetičen, so poudarili. “Resnično smo zaskrbljeni zaradi pomembnega vpliva posameznikov in majhnih interesnih skupin, ki jih vodijo osebni interesi in ne resnična skrb za državljane in okolje. Brez dvoma interesne skupine močno lobirajo za uresničitev svojih ciljev ter s prikrivanjem in dezinformacijami manipulirajo z javnostjo, kar verjetno v veliki meri vpliva na podporo države lovu in lovskemu turizmu ter botruje slabemu nadzoru nad izvajanjem lova. V moderni napredni družbi ni več dvoma, da so živali čuteča bitja in da so prostoživeče živali pomemben del zdravega ekosistema, a je divjad v Sloveniji še vedno obravnavana le kot sestavni del gozda. Divjad služi kot vir dohodka lovskim družinam in lovcem, posredno pa tudi državi s prodajo lovske pravice, trofej in mesa,” so zaključili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje